Dodajanje drugega diska v računalnik: postopek, izbira in napake

Disk je poln. Fotografije, posnetki in dokumenti so se nabrali do zadnjega gigabajta, opozorila o premalo prostora pa se pojavljajo vsak teden. Namesto da bi vse skupaj selili na nov računalnik, je pogosto dovolj že dodaten disk. Pri namiznem računalniku je to eden lažjih posegov, ki jih je mogoče opraviti doma — traja 15 do 30 minut, strošek pa je 35 do 100 €. Pri prenosniku je slika drugačna in o tem pišemo v ločenem odstavku.

V članku je postopek korak za korakom, pregled vrst diskov in vmesnikov s konkretnimi cenami, kaj storiti po vgradnji (inicializacija, particije, črka) ter seznam napak, ki jih ljudje naredijo najpogosteje. Posebej opozarjamo na dve stvari: da mora biti računalnik med posegom izklopljen in da je treba novi disk po vgradnji še pripraviti, sicer ga sistem ne bo videl.

Zakaj je dodajanje pogosto boljše od zamenjave

Sistem in podatki se ločita

Ko v računalnik dodate drugi disk, lahko na njem hranite fotografije, videoposnetke, arhiv dokumentov in varnostne kopije, sistemski disk pa ostane namenjen sistemu in programom. To prinaša tri prednosti: sistemski disk se ne polni z velikimi datotekami, sistem ostane hiter, in če je treba kdaj obnoviti Windows, podatki na drugem disku ostanejo nedotaknjeni.

Dodajanje je tudi bistveno manj tvegano od zamenjave. Pri zamenjavi je treba obstoječi sistem prenesti na novi disk (kloniranje ali sveža namestitev) in ves čas obstaja možnost, da kaj spodleti. Pri dodajanju sistem ostane tam, kjer je — novi disk se preprosto prikaže kot dodatna črka pogona.

Kdaj je zamenjava vseeno boljša

Zamenjava je smiselna, kadar je obstoječi disk klasični trdi disk in je glavna težava počasnost. Takrat dodaten disk ne pomaga, ker sistem še vedno teče s počasnega medija — prava rešitev je zamenjava sistemskega diska s SSD-jem (glejte članek o zamenjavi diska). Zamenjava je smiselna tudi, kadar v ohišju ni več prostora ali priključkov, in kadar gre za prenosnik, kjer je dodaten notranji disk pogosto nemogoč.

Kaj vaš računalnik podpira in katere vrste diskov so na voljo

Namizni računalnik ima običajno dva do šest SATA priključkov na matični plošči, vsak pa potrebuje še napajanje iz napajalnika. Pred nakupom preverite tri stvari: koliko priključkov SATA je še prostih (odprite ohišje in poglejte), koliko prostih mest za diske je v ohišju (3,5-palčna mesta in 2,5-palčna mesta) in koliko prostih kablov za napajanje je na voljo.

Vrsta diska	Priključek	Hitrost branja	Cena 1 TB	Za kaj je primeren
2,5-palčni SSD SATA	SATA + napajanje	400 do 550 MB/s	60 do 100 €	Sistem, programi, aktivni projekti
M.2 NVMe SSD	Reža M.2 na matični plošči	1.500 do 3.500 MB/s	70 do 120 €	Sistem, velike datoteke, video
3,5-palčni trdi disk	SATA + napajanje	120 do 180 MB/s	45 do 70 €	Arhiv, varnostne kopije
2,5-palčni trdi disk	SATA + napajanje	90 do 130 MB/s	50 do 75 €	Prenosni diski, rezervne kopije
Zunanji disk USB 3.0	USB	80 do 150 MB/s	65 do 100 €	Kadar notranjega ni mogoče dodati

Preprosto pravilo za izbiro: za sistemski disk SSD, za arhiv fotografij in videoposnetkov trdi disk (cenejši na gigabajt), za delo z velikimi datotekami (video, virtualni stroji) pa NVMe, če matična plošča podpira. V praksi je najboljša kombinacija, ki jo priporočamo: 500 GB ali 1 TB SSD za sistem in 2 TB trdi disk za podatke.

Kaj potrebujete pri nakupu

Poleg diska potrebujete včasih še dodatno opremo: kabel SATA (2 do 6 €, če v ohišju ni prostega), razdelilec za napajanje (3 do 8 €, če v napajalniku ni prostega konektorja) in pri 2,5-palčnem disku v 3,5-palčnem mestu še nosilec ali adapter (5 do 15 €). Skupaj torej 10 do 25 € dodatne opreme, kar ljudje pri nakupu pogosto spregledajo in nato ugotovijo, da diska ne morejo priklopiti.

Preverite tudi, ali ima vaša matična plošča prosto režo M.2. To ni samoumevno — na mnogih ploščah je ena sama reža in je zasedena. Podatek najdete v navodilih matične plošče ali v sistemu prek brezplačnega orodja HWiNFO, ki izpiše, kateri priključki so zasedeni.

Postopek korak za korakom

1. Izklopite računalnik in ga odklopite iz električnega omrežja. Ne uporabljajte »spanja«. Po izklopu držite gumb za vklop pet sekund, da se izpraznijo kondenzatorji.
2. Odprite ohišje. Pri večini ohišij sta na zadnji strani dva vijaka za stransko ploščo. Odložite jih na varno mesto, stran od preproge.
3. Izpraznite statično elektriko. Dotaknite se radiatorja ali kovinskega dela ohišja. Če imate protistatično zapestnico, jo uporabite. Statična razelektritev lahko tiho poškoduje elektronske dele.
4. Poiščite prosto mesto za disk. 3,5-palčna mesta so običajno spredaj, 2,5-palčna pa na dnu ali ob strani. Pri 2,5-palčnem disku v 3,5-palčnem mestu uporabite nosilec.
5. Pritrdite disk z vijaki. Uporabite vijake, ki so priloženi ohišju ali disku. Disk ne sme viseti ali se dotikati drugih delov.
6. Priklopite podatkovni kabel SATA. En konec v matično ploščo (priključki so običajno v skupini ob robu), drugi v disk. Priključek je nesimetričen in ga ni mogoče vstaviti narobe — če ne gre, ga obrnite.
7. Priklopite napajanje. Na kablu napajalnika poiščite prosti konektor SATA ali Molex in ga priklopite v disk. Priključek ima obliko črke L.
8. Preverite, da ni ničesar ujeto. Preden zaprete ohišje, se prepričajte, da kabli niso v poti ventilatorjem in da niso stisnjeni pod diskom.
9. Zaprite ohišje, priklopite napajanje in vklopite računalnik.
10. Pripravite novi disk v sistemu (glejte naslednje poglavje).

Če računalnik po vgradnji ne zažene ali novi disk ni prepoznan, najprej preverite kable. V 9 od 10 primerov je vzrok v slabo vtisnjenem SATA ali napajalnem konektorju.

Kaj storiti po vgradnji

Inicializacija in razdelitev

Novi disk se v Raziskovalcu ne bo prikazal samodejno. Postopek je naslednji: z desno tipko kliknite na gumb Start, izberite »Upravljanje diskov« (ali v ukazni vrstici zaženite diskmgmt.msc). Pojavilo se bo okno z opozorilom, da je treba novi disk najprej inicializirati. Izberite particijsko tabelo GPT (za sisteme Windows 10 in 11 ter diske nad 2 TB) in kliknite V redu. Nato z desno tipko kliknite na nerazporejeni prostor in izberite »Nov preprost nosilnik« — sledite čarovniku, kjer določite velikost particije, dodelite črko pogona in izberete datotečni sistem NTFS. Pri 1 TB disku postopek traja manj kot minuto.

Namig glede razdelitve: če boste na disk shranjevali različne vrste podatkov, ga razdelite na dve particiji (na primer 500 GB za delo, 500 GB za arhiv). Prednost je predvsem preglednost, slabost pa, da je prostor med particijami težje prilagajati. Za večino domačih uporabnikov je ena sama particija povsem v redu.

Preverite hitrost in stanje

Po vgradnji preverite, da disk dosega pričakovano hitrost. Brezplačno orodje CrystalDiskMark opravi preizkus v dveh minutah. Klasičen 3,5-palčni trdi disk naj dosega 120 do 180 MB/s, SATA SSD 400 do 550 MB/s in NVMe 1.500 do 3.500 MB/s. Če so številke bistveno nižje, je morda kabel SATA star ali priklopljen na počasnejši priključek (SATA II namesto SATA III) ali pa je reža M.2 povezana prek počasnejše povezave.

Preverite tudi stanje z orodjem CrystalDiskInfo. Novi disk mora biti označen kot »Dobro«, število ur delovanja pa blizu nič. Pri rabljenih diskih preverite tudi število zagonskih ciklov in skupno količino zapisanih podatkov — če je disk že zapisal več deset terabajtov, je za novim precej zaostal.

Kako razporediti podatke in kaj se pogosto zalomi

Ko je disk pripravljen, se odločite, kaj bo na njem. Priporočena razporeditev: sistemski disk (SSD, 500 GB do 1 TB) za Windows, programe in aktivne projekte; podatkovni disk za fotografije, videoposnetke, glasbo in arhiv dokumentov; po možnosti še tretji disk ali zunanji disk za varnostne kopije. Premikanje obstoječih map ni zahtevno — v Raziskovalcu jih lahko povlečete na novi pogon ali pa uporabite drugo možnost: v Windowsih lahko mapo »Slike« ali »Videoposnetki« preusmerite na novi disk z ukazom Lastnosti → Mesto → Premakni.

Napake in težave, ki se pojavijo

• Disk ni viden v sistemu. Najpogosteje zato, ker ni inicializiran ali mu ni dodeljena črka. Rešitev je v upravljanju diskov.
• Disk je viden, a ima le 2 TB, čeprav je 4 TB. Disk je bil inicializiran kot MBR, ki podpira le do 2 TB. Treba ga je pretvoriti v GPT, kar pa pomeni izgubo podatkov, če so na njem že zapisani.
• Računalnik ne zazna diska v BIOS-u. Preverite kabla in poskusite drug priključek SATA. Če tudi v BIOS-u ni, je disk morda okvarjen ali pa napajalnik ne daje dovolj moči.
• Računalnik se ne zažene po vgradnji. Preverite, ali je sistemski disk še vedno prvi v vrstnem redu zagona v BIOS-u. Vgradnja dodatnega diska lahko spremeni vrstni red, če je novi disk priklopljen v priključek SATA 0.
• Po vgradnji je računalnik glasnejši. Novi disk (zlasti trdi) oddaja zvok, ki se prenaša skozi ohišje. Preverite, da se disk ne dotika kovinskega dela ohišja in da so vijaki zatesnjeni.
• Modri zaslon po vgradnji. Redko, a mogoče, če ste pri posegu poškodovali kabel ali če napajalnik ne zmore dodatnega diska. V tem primeru disk odklopite in preverite, ali težava izgine.

Drugi disk ni varnostna kopija

To je najpomembnejša opomba v celem članku. Dodaten disk v istem računalniku ni varnostna kopija. Če računalnik ukradejo, če ga uniči prenapetost, če vanj udari strela ali če ga šifrira izsiljevalski virus, izgubite oba diska hkrati. Drugi disk je dodaten prostor, ne zaščita. Za zaščito potrebujete kopijo na ločenem mediju, ki ga hranite ločeno — več o tem v članku o varnostnem kopiranju.

Kdaj dodajanje ni smiselno

Pošteno povedano: dodajanje diska ni vedno prava rešitev. Če so v računalniku že trije diski in je težava v tem, da sistem deluje počasi, dodaten disk ne bo pomagal — vzrok je najbrž v procesorju, pomnilniku ali v sistemskem disku. Če imate prenosnik brez proste reže M.2 in brez možnosti zamenjave optičnega pogona, notranjega diska ne morete dodati; v tem primeru je prava rešitev zunanji disk ali nadgradnja na večji notranji disk. In če je računalnik tako star, da ima le 4 GB pomnilnika in procesor iz leta 2012, bo dodaten disk le podaljšal življenje naprave, ki ji je čas že potekel — v takšnem primeru je nakup rabljenega poslovnega računalnika za 120 do 250 € boljša naložba.

Pogosta vprašanja

Ali moram po vgradnji drugega diska znova namestiti sistem?

Ne. Dodajanje diska ne vpliva na obstoječi sistem — novi disk se prikaže kot dodatna črka pogona. Sistem je treba namestiti znova le, če zamenjate sistemski disk ali če se odločite za svežo namestitev iz drugega razloga.

Koliko diskov lahko dodam v računalnik?

To je odvisno od matične plošče in napajalnika. Povprečna matična plošča ima štiri do šest SATA priključkov, ohišje pa dve do štiri mesta za diske. Napajalnik mora imeti dovolj prostih konektorjev in moči — vsak disk porabi 5 do 10 W, kar je pri običajnem napajalniku (450 do 600 W) zanemarljivo. Praktična meja za domači računalnik so trije do štirje diski.

Ali je drugi disk res potreben, če imam zunanji disk?

Zunanji disk je povsem v redu rešitev, če ga ne moti počasnejša povezava (USB 3.0 dosega 80 do 150 MB/s, kar je primerljivo z notranjim trdim diskom). Notranji disk je hitrejši, zanesljivejši in ne zaseda mize, zunanji pa je prenosljiv in ga lahko uporabite tudi za varnostne kopije. Idealna kombinacija je oboje: notranji disk za vsakodnevno delo in zunanji za kopije.

Ali se splača vgraditi klasičen trdi disk?

Da, če ga uporabljate za arhiv in varnostne kopije. Trdi disk je cenejši na gigabajt (45 do 70 € za 1 TB v primerjavi s 70 do 120 € za SSD iste kapacitete) in je povsem primeren za shranjevanje fotografij in videoposnetkov, ki jih ne berete vsak dan. Za sistem in programe pa je SSD danes edina smiselna izbira.

Kaj naj naredim s starim diskom, ki sem ga izvadil?

Vstavite ga v ohišje za zunanji disk (10 do 25 €) in ga uporabite za varnostne kopije ali prenos podatkov. Če ga želite prodati ali odvreči, podatke najprej varno izbrišite — oblikovanje ni dovolj, uporabite orodje za prepisovanje prostora ali ukaz cipher /w:X:.

Ali potrebujem po vgradnji posebne gonilnike?

Ne. Diski SATA in NVMe uporabljajo gonilnike, ki so že v sistemu Windows. Izjema so nekateri redki RAID krmilniki, kjer je treba gonilnik namestiti pred uporabo ali ob namestitvi sistema.

Koliko prostora naj pustim na sistemskem disku?

Priporočamo, da ostane vsaj 15 do 20 odstotkov prostora nezasedenega. Če imate 500 GB sistemski disk, naj bo zasedenega največ 400 GB. Ko se disk napolni nad 90 odstotkov, Windows nima prostora za datoteko za izmenjavo in posodobitve, sistem pa se opazno upočasni.

Dodajanje diska je eden najbolj donosnih posegov na namiznem računalniku: z 45 do 100 € podvojite prostor in podaljšate življenjsko dobo naprave za več let. Če niste prepričani, kateri disk izbrati ali ali se poseg splača pri vašem računalniku, se lahko obrnete na ekipo PIARA, kjer svetujejo tudi pri nakupu rabljenih in obnovljenih naprav.