Zaščita pred prenapetostjo in padavino napetosti

Po nevihti se pogosto izkaže, da so v hiši odpovedali računalnik, usmerjevalnik in televizor hkrati. Vzrok ni nujno neposreden udar strele v hišo, ampak prenapetost, ki pride po električnem omrežju. Zaščita pred prenapetostjo in padavino napetosti ni zapletena tema, je pa polna napačnih predstav, zaradi katerih ljudje kupijo napravo, ki ne ščiti ničesar. V tem članku boste našli razliko med podaljškom, razdelilcem in zaščitno napravo, konkretne cenovne razrede ter postopek, kaj storiti po udaru.

Najpogostejša napačna predstava je, da je vsak podaljšek z več vtičnicami tudi zaščita. Ni. Navaden razdelilec samo razdeli vtičnice, tudi če je videti trden, ima stikalo in je na njem narisana strela. Prava zaščita potrebuje odvodnik in ozemljitev, brez tega je kos plastike z več luknjami.

Kaj sta prenapetost in padec napetosti

Prenapetost pomeni, da je napetost v omrežju za trenutek veliko višja od običajne. Padec napetosti pomeni nasprotno: napetost za kratek čas močno pade ali povsem izgine, nato pa se vrne. Oba pojava lahko poškodujeta občutljivo elektroniko, le na različna načina.

Od kod pride prenapetost

• Od strele, ki udari v bližino hiše ali v daljnovod.
• Iz omrežja, kadar se obremenitve naglo spreminjajo ali kadar poteka vzdrževanje.
• Iz lastne opreme, na primer ob vklopu močnejšega motorja ali črpalke.
• Ob ponovni vzpostavitvi napajanja po izpadu, ko napetost nekaj časa niha.
• Zaradi napačne napeljave ali slabe ozemljitve v objektu.
• Ob udaru strele v sosednjo stavbo ali v drevo ob prostem vodu.

Zadnji primer je posebej podcenjen: strela, ki udari v drevo 30 metrov od hiše, lahko po napeljavi povzroči dovolj veliko prenapetost, da odpovejo občutljive naprave, čeprav v hišo ni udarilo nič.

Padec napetosti ni le izpad

Kratek padec napetosti, ki traja le delček sekunde, pogosto sploh ni opazen, lahko pa povzroči ponovni zagon računalnika ali prekinitev dela. Če se ponavlja, sčasoma obremenjuje napajalnik in druge dele, tudi ko uporabnik tega ne poveže s težavo. Ljudje takšne težave pogosto pripišejo okvari računalnika, v resnici pa je vzrok v napajanju.

Kaj prenapetost uniči in kaj pogosto preživi

Najbolj na udaru je napajalnik, saj je prvi v verigi in sprejme udarec. Če je kakovosten, bo morda žrtvoval sebe in zaščitil ostalo. Če ni, prenapetost potuje naprej po napeljavi naprave.

Kaj običajno odpove

• Napajalnik, ki po udaru ne daje več pravilnih napetosti.
• Matična plošča in čipi za napajanje, ki so občutljivi na nihanja.
• Omrežni vmesniki in usmerjevalniki, ki so povezani z več strani.
• Diski, ki lahko izgubijo podatke ali postanejo neberljivi.
• Zasloni in druge naprave, priklopljene v isti razdelilec.
• Polnilniki in napajalniki prenosnikov, ki so pogosto prvi v verigi.

Kaj pogosto preživi

Naprave, ki so bile v trenutku udarca izklopljene in izvlečene iz vtičnice, običajno preživijo brez posledic. Enako velja za naprave, priklopljene prek kakovostne zaščite. Podatki na disku pogosto ostanejo berljivi tudi takrat, ko računalnik sam ne deluje več, zato je reševanje podatkov pogosto mogoče. To je pomembno: tudi če je naprava »mrtva«, vaši dokumenti in fotografije praviloma niso izgubljeni.

Podaljšek, razdelilec in zaščitna naprava niso isto

Kaj pomeni oznaka na škatli

Navaden razdelilec ali podaljšek samo razdeli vtičnice in ne ščiti ničesar, tudi če je videti trden in ima stikalo. Zaščitni podaljšek ima vgrajen odvodnik prenapetosti, ki odvečno energijo odvede na ozemljitev. Pomembno je, da ima naprava ozemljitveni kontakt in da je vtičnica v steni res ozemljena.

Kaj ščiti in kaj samo podaljša

Poceni razdelilec za nekaj evrov praviloma ne ščiti ničesar, tudi če je na njem narisana strela. Oznaka mora navajati, koliko energije naprava prenese in kakšno napetost spusti naprej. Če teh podatkov ni, je naprava podaljšek in ne zaščita, ne glede na napis na embalaži. Pri kakovostni zaščiti sta običajno navedena dva podatka: koliko energije prenese in kakšno napetost spusti naprej.

Zakaj je ozemljitev pomembna

Odvodnik potrebuje pot, po kateri bo odvečno energijo odvedel. Če vtičnica ni ozemljena, nima kam oditi in zaščita ne deluje. Starejše instalacije brez ozemljitve so zato za občutljivo opremo slabše okolje, kar je vredno preveriti pri električarju. Preizkus ozemljitve vtičnice je delo za nekaj minut in je edini način, da veste, ali zaščita sploh ima kam odvajati energijo.

Primerjava naprav

Naprava	Ščiti pred prenapetostjo	Ščiti pred izpadom	Cena
Navaden razdelilec	Ne	Ne	3 do 10 €
Zaščitni podaljšek z odvodnikom	Da, do določene meje	Ne	15 do 45 €
Zaščitni podaljšek z zaščito omrežnega kabla	Da, tudi za omrežje	Ne	25 do 70 €
UPS, osnovni (350 do 650 VA)	Delno	Da, nekaj minut	60 do 120 €
UPS, zmogljivejši (900 VA in več)	Delno	Da, 15 do 40 minut	150 do 350 €
Zaščita v razdelilni omarici	Da, za cel objekt	Ne	100 do 300 € z vgradnjo

Kaj zmore UPS in česa ne

Razlika med kratkim izpadom in dolgim

Neprekinjeno napajanje oziroma UPS ima baterijo, zato med kratkim izpadom omogoči, da računalnik nemoteno dela ali da se vsaj pravilno izklopi. Pri daljšem izpadu baterija ne zdrži dolgo, zato je smiselno nastaviti samodejni izklop, ko se napolnjenost spusti pod določeno raven.

Kako dolgo zdrži

Trajanje je odvisno od zmogljivosti baterije in od tega, kaj je nanjo priklopljeno. Za en računalnik in en zaslon običajno zadošča od nekaj minut do pol ure, kar je dovolj za varen izklop. Če želite med izpadom še naprej delati, potrebujete večjo napravo, kar je bistveno dražje. V praksi je 5 do 10 minut dovolj za shranjevanje dela in izklop, kar je tudi edini cilj, ki ga je vredno načrtovati.

Kaj priklopiti nanj in česa ne

• Računalnik in zaslon, ki ju želite zaščititi pred izgubo dela.
• Usmerjevalnik in omrežno opremo, če želite ohraniti povezavo.
• Zunanji disk z varnostno kopijo, kadar kopiranje poteka.
• Tiskalnik in naprave z veliko porabo priklopite raje v zaščiten podaljšek, ne v UPS.
• Močnejših porabnikov, kot so grelniki ali sesalci, ne priklapljajte v nobenem primeru.
• Baterijo v UPS je treba po nekaj letih zamenjati — sicer naprava ob izpadu ne pomaga več.

Kako izbrati zaščito za dom in za pisarno

Za en računalnik doma

Za domače delovno mesto zadostuje kakovosten zaščitni podaljšek z ozemljitvijo, po možnosti z zaščito tudi za telefonski ali omrežni kabel. Če v vašem okolju pogosto prihaja do kratkih izpadov, je smiseln majhen UPS.

Za pisarno

V pisarni je smiselno ločiti računalnike od naprav z veliko porabo in zaščititi omrežno opremo, saj izpad omrežja ustavi vse. Za večje število naprav je bolj smiselna zaščita na ravni razdelilne omarice, o kateri se posvetujete z električarjem, kot pa kopičenje podaljškov pod mizami.

Kaj preveriti pred nakupom

1. Ali ima naprava ozemljitveni kontakt in ali je vtičnica ozemljena.
2. Koliko energije prenese in kolikšno napetost spusti naprej.
3. Ali ščiti tudi telefonski, omrežni ali antenski kabel.
4. Ali ima kazalnik, ki pokaže, da je zaščita še aktivna.
5. Ali je mogoče baterijo v UPS pozneje zamenjati in koliko stane.
6. Koliko vtičnic ima in ali so dovolj razmaknjene za polnilnike.

Zaščita telefonskih, omrežnih in video vodov

Prenapetost ne pride samo po električnem kablu. Enako potuje po telefonskem ali optičnem vodu, po omrežnem kablu in po antenskem kablu. Zato je pri udaru strele dovolj ena sama nezaščitena povezava, da se škoda razširi.

Zakaj to pogosto pozabimo

Ljudje zaščitijo vtičnice, nato pa pozabijo na kabel, ki prihaja od zunaj. Usmerjevalnik, ki je priklopljen na telefonski vod, je lahko prva žrtev, skupaj z njim pa odpove tudi omrežje v hiši. Zato je smiselno izbrati zaščito, ki pokriva tudi te priključke. Če takšne zaščite ni, je drugi najboljši ukrep, da med nevihto omrežni kabel izklopite.

Kaj storiti ob daljši odsotnosti

Če vas dalj časa ne bo doma in napovedujejo nevihte, je najbolj zanesljiv ukrep preprost: izvlecite napajalne kable in odklopite omrežne ter antenske priključke. Nobena zaščita ni tako zanesljiva kot to, da naprava v trenutku udara ni povezana z ničimer. Pred odhodom je zato smiselno narediti kratek obhod: vtičnice, omrežni kabel, antenski kabel in polnilniki.

Kdaj zaščita ni potrebna oziroma ne pomaga

Zaščita ni čarobni ščit in ni vedno smiselna naložba. Včasih pomaga, včasih pa le ustvari občutek varnosti, ki ni upravičen.

Kdaj ne pomaga

• Pri neposrednem udaru strele v hišo ali v napeljavo lahko energija preseže zmogljivost vsake običajne zaščite.
• Poceni razdelilci z narisano strelo ne ščitijo ničesar, saj v njih ni odvodnika.
• Zaščita ne odpravi težav z dotrajano napeljavo ali slabim napajalnikom v računalniku.
• Zaščita, ki je ob udaru opravila svoje delo, je pogosto treba zamenjati, tudi če še deluje.
• Nobena zaščita ne nadomesti varnostne kopije podatkov.

Kdaj dodatna zaščita ni potrebna

Če imate novo napeljavo z ustrezno zaščito na ravni razdelilne omarice in v okolici ni pogostih neviht, dodatna naprava za vsako vtičnico ni potrebna. Prav tako ni smiselno vlagati v zaščito, ki je dražja od naprave, ki jo varujete. Pri starem računalniku, ki je vreden manj kot zaščitna naprava, je bolj smiselno poskrbeti za varnostno kopijo in mirno spati.

Kaj storiti po udaru strele ali izpadu

Vrstni red preverjanja

1. Ne priklapljajte naprav nazaj, dokler niste preverili, ali je napetost stabilna.
2. Izklopite razdelilce in preverite, ali je zaščitna naprava pokazala, da je bila obremenjena.
3. Preverite, ali varovalke ali odklopniki v omarici delujejo pravilno.
4. Naprave priklapljajte postopoma in opazujte, ali delujejo normalno.
5. Če računalnik ne da slike ali se ne zažene, ga ne vklapljajte večkrat zaporedoma.
6. Če naprava deluje, a se obnaša nenavadno, naredite varnostno kopijo, preden karkoli drugega.

Kdaj poklicati servis

Če se računalnik po udaru ne zažene, če se iz njega kadi ali če slišite pokanje, ga takoj izklopite iz napajanja in ga ne poskušajte popravljati sami. Enako velja, če so na njem podatki, ki jih potrebujete. Servis lahko najprej preveri, ali je mogoče rešiti podatke, in šele nato ugotavlja, kaj je treba zamenjati, kar vas lahko obvaruje pred nepotrebnim stroškom. Za pregled naprave in reševanje podatkov se lahko obrnete na servisno ekipo PIARA.

Pogosta vprašanja

Ali zaščitni podaljšek res ščiti pred strelo?

Kakovosten zaščitni podaljšek z odvodnikom in ozemljitvijo zmanjša tveganje pri običajnih prenapetostih in pri udaru v bližini. Pri neposrednem udaru v hišo pa lahko energija preseže njegove zmogljivosti. Poceni razdelilec brez odvodnika ne ščiti ničesar.

Ali potrebujem UPS doma?

Če se napajanje pri vas pogosto prekine ali če dela ne smete izgubiti, je UPS smiseln. Za običajno domače računalništvo in redno varnostno kopiranje pa običajno zadošča kakovosten zaščitni podaljšek.

Kaj narediti, če računalnik po nevihti ne dela?

Izklopite ga iz napajanja, ne poskušajte ga večkrat prižigati in ne odpirajte ohišja, če nimate izkušenj. Če so na njem podatki, ki jih potrebujete, je najprej smiselno poskrbeti za reševanje podatkov, šele nato za popravilo strojne opreme.

Ali zaščita pomaga tudi pri padcu napetosti?

Zaščitni podaljšek pri kratkih padcih ne pomaga veliko, saj nima baterije. Za to je namenjen UPS, ki napravo napaja iz baterije, dokler se napetost ne vrne ali dokler se računalnik ne izklopi varno.

Koliko časa zdrži baterija v UPS?

Pri osnovnem UPS z zmogljivostjo 350 do 650 VA in priklopljenem računalniku z zaslonom običajno 5 do 15 minut. To zadostuje za shranjevanje dela in varen izklop. Za daljše delovanje med izpadom bi potrebovali bistveno zmogljivejšo in dražjo napravo.

Kako ugotovim, ali je moja vtičnica ozemljena?

Najzanesljiveje s preizkuševalcem, ki ga vtičnico preveri v nekaj sekundah in ga imajo električarji. Če preizkuševalca nimate, je vredno poklicati električarja — od ozemljitve je odvisno, ali zaščitna naprava sploh deluje. V starejših objektih ozemljitve pogosto ni ali pa je narejena pomanjkljivo.

Ali zaščita ščiti tudi polnilnike telefonov?

Da, če so priklopljeni v zaščiteno vtičnico. Polnilniki so pogosto prvi v verigi in poceni zamenjava, a prenapetost lahko preide skozi njih do telefona. Zato je smiselno, da so tudi polnilniki priklopljeni prek zaščite, ne pa v navaden razdelilec.

Kaj naj naredim z zaščito po udaru?

Če je zaščitna naprava ob udaru opravila svoje delo, je pogosto treba zamenjati odvodnik, tudi če naprava še deluje. Nekatere naprave imajo kazalnik, ki pokaže, da zaščita ni več aktivna. Če kazalnika ni, je varneje kupiti novo napravo kot pa zaupati stari.

Zaščita pred prenapetostjo ni zapletena, če ločite podaljšek od zaščitne naprave in če pomislite tudi na kable, ki prihajajo od zunaj. Nobena zaščita pa ne nadomesti varnostne kopije, saj je izguba podatkov hujša od izgube strojne opreme. Če potrebujete pomoč pri zaščiti opreme ali pri reševanju podatkov po udaru, se lahko obrnete na ekipo servisa PIARA, pri PIARA pa preverite tudi rabljeno opremo, če je treba napravo zamenjati.