Kako preveriti zdravje diska

Trdi disk ali SSD v povprečnem domačem računalniku opravi več deset tisoč ur dela, ne da bi ga kdo pogledal. Ves ta čas v majhen dnevnik zapisuje, koliko ur je obratoval, kako vroč je bil, koliko napak je našel in koliko podatkov je prepisal. Ta dnevnik se imenuje SMART, vgrajen je v vsak disk in na voljo vsakomur — brezplačno, brez nameščanja česarkoli in brez poseganja v napravo. Težava ni v tem, da do podatkov ne bi mogli, ampak da jih večina ljudi prebere šele takrat, ko računalnik neha delati.

V tem članku boste našli konkretne številke: katere vrednosti so pomembne, koliko časa traja posamezno preverjanje, koliko stane zamenjava diska skupaj s prenosom sistema in kdaj se vlaganje v dotrajan računalnik ne izplača. Preverjanje traja manj kot deset minut in ne zahteva plačljivega programa.

Zakaj je vredno preveriti zdravje diska

Disk je edina komponenta v računalniku, v kateri so shranjeni vaši podatki, hkrati pa ena redkih, ki se obrabi. Trdi diski imajo vrteče plošče in gibljive glave, ki po nekaj letih dela postanejo občutljive na tresljaje in toploto, SSD-ji pa imajo omejeno število prepisov vsake celice. Oboji praviloma vnaprej pokažejo znake, da se bliža konec — le opaziti jih je treba.

Znake lahko opazite tudi sami, na primer ko se zagon podaljša s 20 na 90 sekund. A to je podobno ocenjevanju zdravja avtomobila po zvoku motorja — branje SMART je kot pogled na števec. Obnova podatkov z dotrajanega diska stane od 150 do 600 € in v velikem deležu primerov ne uspe v celoti, medtem ko kopija traja pol ure in nič ne stane.

Kdaj ga je smiselno preveriti

• Ko računalnik kupite rabljen ali obnovljen — tudi če ima garancijo, saj garancija krije napravo, ne vaših fotografij.
• Ko se zagon podaljšuje ali se datoteke odpirajo z zamikom, ki ga prej ni bilo.
• Ko se pojavi zvok, ki ga prej ni bilo (tiktakanje, klik, piskanje), ali ko Windows kdaj javi napako na disku.
• Enkrat ali dvakrat na leto, če imate na računalniku pomembne podatke brez druge kopije.
• Preden prenosnik ali računalnik prodate naprej — urejeno stanje diska je v oglasu vredno več kot opis »odlično ohranjen«.

Koliko časa in denarja preverjanje vzame

Branje vrednosti SMART traja nekaj sekund, v orodju pa se prikaže kot tabela s 15 do 30 vrsticami. Enostavno preverjanje vgrajenih orodij Windows vzame 1 do 5 minut, preverjanje celotne površine pa od 20 minut pri 256 GB SSD-ju do 3 ure pri 2 TB trdem disku — in prav to je poseg, ki ga na sumljivem disku raje ne izvajamo. Denar: nič, dovolj je brezplačna prenosna različica namenskega orodja.

Kaj je SMART in kaj pove

SMART (Self-Monitoring, Analysis and Reporting Technology) je samonadzorni sistem, ki ga ima vsak trdi disk in vsak SSD. Med delovanjem zbira podatke o napakah, temperaturi, številu vklopov, opravljenih urah in neuspešnih branjih. Vsak parameter ima surovo vrednost (raw), normalizirano vrednost (običajno od 1 do 253, kjer višje pomeni bolje) in vnaprej določeno mejo, pri kateri proizvajalec sproži opozorilo.

Pomembno je razumeti, da SMART ni vedeževalec: disk z lepimi vrednostmi lahko odpove zaradi električne okvare krmilnika, disk z napakami pa lahko dela še mesece. Statistično je za trdi disk rast števila prestavljenih sektorjev eden najmočnejših napovednikov odpovedi — v raziskavah velikih ponudnikov storitev v oblaku se je petkratna rast te vrednosti v nekaj tednih pogosto končala z odpovedjo v nekaj mesecih.

Vrednosti, na katere velja biti pozoren

• Prestavljeni sektorji — sektorji, ki jih disk ni mogel prebrati in jih je nadomestil z rezervnimi. Vrednost 0 je normalna, 1 do 50 pomeni, da je mehanika že imela težave, rast na nad 100 v nekaj mesecih pa je resno opozorilo.
• Sektorji v čakanju — sektorji, ki jih disk trenutno ne more prebrati. Že vrednost 1 je zaskrbljujoča, saj pomeni, da podatek v tem trenutku ni berljiv.
• Neberljivi sektorji — končno število sektorjev, ki jih ni bilo mogoče nadomestiti; ta vrednost pomeni izgubljene podatke.
• Opravljene ure in število vklopov — trdi disk v domačem računalniku običajno zdrži 20.000 do 40.000 ur, torej 3 do 6 let vsakodnevne osemurne uporabe.
• Temperatura — pri trdih diskih naj bo med 30 in 45 °C; nad 50 °C se življenjska doba opazno skrajša.
• Napake vmesnika (CRC) — najpogosteje ne pomenijo pokvarjenega diska, ampak slab SATA kabel za 5 do 10 €.

Kaj pomenita raw in normalizirana vrednost

Pri trdih diskih proizvajalci raw vrednosti pogosto zapisujejo v šestnajstiškem zapisu ali združeno, zato gledamo stolpec z normalizirano vrednostjo in mejo: vrednost nad 100 in daleč od meje je po merilih proizvajalca v redu. Največja napaka pri branju je, da človek vidi veliko številko in sklepa, da je disk uničen — pravilno je gledati, ali je vrednost blizu meje in ali se je od zadnjega pregleda spremenila.

Kako preveriti zdravje diska v sistemu Windows

Windows ima nekaj vgrajenih možnosti, ki dajo hitro sliko in ne zahtevajo prenosa, niso pa tako podrobne kot namensko orodje.

Postopek korak za korakom

1. Odprite Nastavitve → Sistem → Shramba in razširite »Napredne nastavitve shrambe«. Tam je razdelek o zdravju diska z oceno, ki jo izračuna Windows sam; postopek traja približno 10 sekund.
2. Preverite prosti prostor. Če je na sistemski particiji manj kot 10 % prostega prostora, se delovanje upočasni tudi pri zdravem disku — to pogosto ni okvara, ampak polna shramba.
3. Odprite ukazni poziv kot skrbnik in zaženite chkdsk C: /scan (samo branje) ali chkdsk C: /f (s popravljanjem). Preverjanje logične strukture traja 1 do 10 minut in razkrije pokvarjene zapise, ne pa stanja mehanike.
4. Za izpis stanja zaženite wmic diskdrive get model,status,size — status »Pred Fail« pomeni takojšnje ukrepanje. Preglejte tudi opozorila v središču za varnost in vzdrževanje, ki jih uporabniki pogosto spregledajo.
5. Za podrobno branje SMART zaženite namensko orodje v prenosni različici in vrednosti shranite za primerjavo čez mesec dni. Pri namiznih računalnikih preverite še SATA kabel — slab kabel za 5 do 10 € se pogosto izkaže za vzrok napak vmesnika.

Kaj pomenijo vrednosti pri SSD-ju

Pri SSD-ju ni gibljivih delov, zato se mehanika ne more obrabi; omejitev je število prepisov vsake celice NAND. Proizvajalec navede skupno količino prepisanih podatkov (TBW): za običajen 500 GB SSD je to pogosto 300 TB, kar pri zmerni rabi (10 do 20 GB zapisanih podatkov na dan) pomeni več kot 20 let. Spremljamo tri podatke: količino prepisanih podatkov, preostali delež življenjske dobe in število ponovno dodeljenih blokov. Ob 95 % ali več preostale dobe zamenjava ni potrebna; pod 20 % in ob hitrem padanju pa je čas za kopijo. Nad približno 70 °C SSD zavestno upočasni delovanje, da se zaščiti.

Znaki, da SSD ne dela več pravilno

• Sistem se občasno ne zažene ali diska v BIOS-u ne zazna.
• Datoteke se med shranjevanjem poškodujejo ali izginejo, pojavijo se mape s tujimi imeni.
• Prenos podatkov pade s 500 MB/s na 50 MB/s in ostane nizek tudi po ponovnem zagonu.
• Napake se ponovijo v dveh ali treh zaporednih preverjanjih; ponavljajo se blue screeni, povezani s shrambo.

Namenska brezplačna orodja za branje vrednosti SMART

Najbolj praktično je orodje, ki vrednosti prikaže v tabeli in ob vsaki napiše, ali je stanje dobro, opozorilno ali slabo. Dobrih brezplačnih je več; najbolj priročna so tista v prenosni različici, ker jih lahko prinesete na ključku k računalniku, ki ga šele ogledujete.

Kaj od orodja zahtevati

• Prikaz raw in normaliziranih vrednosti skupaj — brez tega ne morete presoditi resnosti.
• Ločeno obravnavo trdih diskov in SSD-jev, saj so parametri različni.
• Možnost shranitve rezultata, da lahko čez mesec dni primerjate.
• Branje temperature in števila vklopov.
• Izvoze poročila, ki ga lahko pokažete serviserju ali priložite pri prodaji.

Velja pogledati tudi orodje proizvajalca diska: nekatera poleg vrednosti SMART prikažejo količino prepisanih podatkov in izračunajo preostalo življenjsko dobo. Kupec rabljenega prenosnika lažje zaupa izpisu iz takega orodja kot ustni trditvi.

Kdaj je disk v resni nevarnosti

Najbolj zanesljiv znak je rast števila prestavljenih sektorjev med dvema preverjanjema. Če je bilo pred mesecem dni prestavljenih 200 sektorjev, danes pa 400, se stanje slabša in ni naključje. Podobno velja za sektorje v čakanju: če ostanejo enaki, je to lahko posledica enkratnega izpada napajanja; če pa naraščajo, je težava resna.

Drugo resno znamenje je kombinacija vrednosti in vedenja sistema: počasno delo, ponavljajoče se preverjanje diska ob zagonu, datoteke, ki se ne odprejo, in zvok, ki ga prej ni bilo. V servisni praksi se tipična slika ponovi: uporabnik opazi tiktakanje, ga ignorira dva tedna, nato pa Windows ne zažene več.

Primerjava: kaj je dobro in kaj slabo stanje

Stanje	Prestavljeni sektorji	Sektorji v čakanju	Temperatura	Vedenje sistema	Kaj storiti
Dobro	0, brez sprememb	0	30 do 45 °C	Normalno, hiter zagon	Pregled 1- do 2-krat letno, redne kopije
Spremljanje	1 do 50, rahla rast	0 ali se vrača na 0	45 do 50 °C	Občasno počasnejše odpiranje	Takojšnja kopija, pregled čez mesec dni
Slabo	nad 100 in narašča	nad 0 in ne pade	nad 50 °C	Napake na disku, datoteke se ne odprejo	Kopija takoj, načrtovana zamenjava v dneh
Zelo slabo	narašča dnevno	več deset ali več	nad 55 °C	Klik/tiktakanje, disk izginja, zagon ne uspe	Ustavite uporabo, ne poganjajte preizkusov, poiščite pomoč

Kaj storiti takoj, ko vrednosti pokažejo napake

1. Ne preverjajte še naprej. Nadaljnji preizkus celotne površine porablja preostalo življenjsko dobo in lahko dokončno uniči berljive sektorje.
2. Prenehajte pisati na disk — brez nameščanja programov in posodobitev sistema.
3. Naredite kopijo pomembnih datotek na drug disk ali v oblak in jo preverite, da se datoteke res odprejo.
4. Šele nato razmišljajte o zamenjavi. Če podatkov ne morete prebrati, se ustavite in poiščite pomoč — vsak poskus samostojnega reševanja zmanjšuje možnost uspeha.

Kdaj k serviserju

Preverjanje zdravja diska lahko opravi vsak uporabnik, saj gre za branje podatkov in ne za poseg v napravo. Drugače je, ko je treba ukrepati. K serviserju se obrnite v treh primerih.

Prvič, ko se disk obnaša slabo in hkrati vsebuje pomembne podatke brez kopije: obnova podatkov stane od 150 do 600 €, uspeh pa ni zagotovljen. Drugič, ko je treba disk zamenjati v prenosniku, kjer je dostop zahtevnejši in kjer je ob menjavi smiselno prenesti sistem in nastavitve. Tretjič, ko okvare ne znamo pripisati disku — napake se lahko kažejo podobno kot težave s pomnilnikom ali matično ploščo, zamenjava diska brez diagnoze pa bi bila le strošek.

Obstaja tudi vmesna pot: vgradnja novega diska in prenos podatkov v servisu. Zamenjava skupaj z delom in prenosom sistema pri prenosniku običajno stane 60 do 130 € (brez cene diska), nov 500 GB SSD pa 40 do 80 €, 1 TB pa 70 do 130 €.

Kdaj to NI prava izbira in kdaj se vlaganje ne splača

Popravila diska kot naprave ni. Dotrajan disk se ne obnovi, nadomesti se. Vprašanje torej ni, ali popraviti disk, ampak ali se splača vlagati v računalnik, v katerem je disk odpovedal — v nekaterih primerih je vsak evro vložen v staro napravo izgubljen.

Če gre za obnovljen ali poslovni prenosnik, ki je sicer v dobrem stanju (na primer 8. generacija procesorja i5, 8 GB pomnilnika, delujoča baterija), se zamenjava diska skoraj vedno izplača. Nov SSD in prenos sistema staneta skupno 100 do 200 €, kar je precej manj od cene primerljivega računalnika (250 do 450 €). Naprava po zamenjavi pogosto deluje hitreje kot prej — zagon se skrajša s 60 na 12 do 20 sekund.

Nasprotno pa se vlaganje v star računalnik s počasnim procesorjem in 4 GB pomnilnika izplača le, če je edini namen rešiti podatke. Tak računalnik je danes vreden 30 do 70 €, zamenjava diska in prenos sistema pa bi stala 60 do 130 € — torej več kot naprava sama. Enako velja, kadar je poleg diska treba zamenjati še kaj drugega: baterijo (40 do 80 €), tipkovnico (30 do 60 €) ali matično ploščo (80 do 180 €). Skupni znesek je hitro višji od 200 €, zanesljivost naprave pa ostane vprašljiva.

• Ne splača se, ko je vrednost računalnika nižja od cene popravila.
• Ne splača se, ko je treba poleg diska zamenjati še dve ali več komponent.
• Ne splača se, ko gre za 4 GB ali manj pomnilnika in procesor, starejši od 10 let — tudi nov disk takega računalnika ne bo naredil hitrega.
• Splača se, ko je preostala naprava zdrava in je skupni strošek popravila pod 200 €.

Poštena rešitev je v teh primerih prenos podatkov in nakup obnovljenega računalnika s preverjeno shrambo. Obnovljen prenosnik s 8 GB pomnilnika in 256 GB SSD z garancijo stane 150 do 300 €. Za diagnostiko in prenos sistema se obrnite na ekipo PIARA, v trgovini PIARA pa najdete diske in obnovljene računalnike s preverjenim stanjem shrambe.

Pogosta vprašanja

Ali je preverjanje zdravja diska varno?

Branje vrednosti SMART je popolnoma varno in ne obremenjuje diska. Drugače je s preverjanjem celotne površine, ki lahko pri 2 TB disku traja 2 do 3 ure in pri dotrajanem disku pospeši odpoved. Če disk klika, preizkusa ne poganjajte — najprej kopirajte podatke.

Kako pogosto naj preverim zdravje diska?

Za domačega uporabnika s pomembnimi podatki je dovolj enkrat ali dvakrat na leto. Če računalnik kupite rabljen, preverite takoj in vrednosti shranite. Če se je pojavila težava, preverite znova po enem mesecu — sprememba je pomembnejša od posameznega števila.

Ali lahko iz vrednosti SMART izračunam, kdaj bo disk odpovedal?

Ne. Vrednosti pokažejo stanje, ne datuma. Disk z dobrimi vrednostmi lahko odpove zaradi električne okvare krmilnika, disk s slabimi pa lahko dela še mesece. So vodilo za odločitev o kopiji, ne napoved.

Ali Windows sam opozori na težave z diskom?

Windows spremlja stanje diskov in ob resnih napakah pokaže opozorilo v središču za varnost in vzdrževanje. Vendar opozorila niso vedno pravočasna; pogosto se pojavijo šele takrat, ko je težava že huda. Zato je samostojno preverjanje smiselno, še posebej pred nakupom rabljene naprave.

Koliko stane zamenjava diska?

Nov 500 GB SSD stane 40 do 80 €, 1 TB pa 70 do 130 €. Če menjavo opravi serviser skupaj s prenosom sistema, dodajte 40 do 80 € dela — skupaj torej 80 do 200 €. Pri namiznem računalniku jo pogosto opravite sami v 15 minutah.

Ali se splača popravljati disk z napakami?

Ne. Diska z mehanskimi napakami ni mogoče popraviti — sektorji se ne obnovijo in mehanika se ne povrne. Programska orodja lahko sektorje označijo kot neuporabne in podaljšajo delovanje za nekaj tednov, a to je le odlog.

Zdravje diska je ena redkih stvari, ki jih lahko preverite vnaprej in s tem prihranite težave. Nekaj minut branja vrednosti je cenejše od ur obnavljanja podatkov. Če disk ni v dobrem stanju, je prva naloga kopija, druga pa poštena odločitev: pri zdravi napravi zamenjava, pri dotrajani pa nakup obnovljenega računalnika.