Kateri procesor za katero delo

Ko kupujete rabljen prenosnik, je na oglasu najbolj poudarjena oznaka procesorja. V resnici je procesor le eden od več dejavnikov in pogosto ne tisti, ki določa, ali bo naprava hitra. Pomembno je, katero delo opravljate, koliko jeder in niti potrebujete ter kako novejša je arhitektura. Spodaj je razlaga brez zargona.

Kaj pomenijo jedra, niti in takt

Jedro je samostojna računska enota znotraj procesorja. Nit je navidezna enota, ki jo sistem vidi kot dodatno jedro in omogoča, da se dve opravili izmenjujeta na istem jedru. Takt je hitrost, s katero jedro opravlja operacije, merjena v gigahercih.

Preprosto povedano: več jeder pomeni, da lahko procesor opravlja več stvari hkrati. Višji takt pomeni, da posamezno opravilo opravi hitreje. Za vsakodnevno delo je pomembnejši takt in novejša arhitektura, za videoobdelavo in podobna opravila pa število jeder.

Zakaj število jeder ni vse

Procesor z osmimi jedri iz starejše generacije je lahko počasnejši od štirijedrnega iz novejše. Razlog je v tem, koliko nalog opravi vsako jedro v enem taktu. Novejša arhitektura opravi več dela pri enaki frekvenci in ob tem porabi manj energije.

Oznake U, H in P ter poraba energije

Pri prenosnikih oznaka za številko procesorja pove veliko. Črka U pomeni nizko porabo, običajno 15 vatov, in je namenjena tankim prenosnikom z dolgo baterijo. Črka H pomeni višjo porabo, pogosto 35 do 45 vatov, in je namenjena zmogljivejšim napravam. Črka P je nekje vmes.

• U: tanek prenosnik, dolga baterija, manj trajne zmogljivosti pri dolgi obremenitvi.
• P: srednja pot, primerna za zahtevnejše pisarniško delo in lažje ustvarjanje.
• H: zmogljivejši prenosnik, glasnejše hlajenje, krajša baterija.
• Namizni procesorji brez oznake: največ zmogljivosti, največja poraba.

Procesorji U so danes zelo sposobni in za večino ljudi povsem dovolj. Pomembno pa je vedeti, da se pri dolgotrajni obremenitvi njihova hitrost zniža, ker se morajo ohladiti. Pri kratkih opravilih te razlike ne boste opazili, pri dolgem izvozu videa pa bo očitna.

Generacije so pogosto pomembnejše od imena

Oznaka i5 ali i7 sama po sebi ne pove veliko. Pomembna je generacija. Intel Core i5 osme generacije je danes še povsem uporaben za pisarniško delo, i5 druge generacije pa je za sodobne programe prepočasen. Pri procesorjih Ryzen je logika podobna: Ryzen 5 tretje ali pete generacije je dobra izbira, prva generacija pa je že stara.

Praktično pravilo: i5 ali Ryzen 5 iz osme generacije Intel oziroma tretje generacije Ryzen je spodnja meja za udobno delo danes. i7 ali Ryzen 7 iz enakega ali novejšega obdobja je smiseln, če delate z zahtevnejšimi programi. Osma generacija je pomembna tudi zato, ker je Windows 11 uradno podprt od te generacije naprej.

Kaj pomeni podpora sistemu Windows 11

Če kupujete rabljen prenosnik za daljšo uporabo, preverite, ali procesor spada med podprte za Windows 11. Naprava s procesorjem, ki ni na seznamu, lahko sistem sicer požene z obhodom, a ne dobiva uradnih posodobitev. To je pri poslovni rabi lahko odločilno.

Kateri procesor za katero delo

Za vsako opravilo je smiselna drugačna izbira. Spodnji seznam velja za rabljene naprave in opisuje, kaj je v praksi dovolj.

• Brskalnik, e-pošta, dokumenti: i5 ali Ryzen 5 iz osme generacije naprej je povsem dovolj.
• Preglednice z veliko podatki: pomembna sta predvsem pomnilnik in hitrost diska, procesor je drugotnega pomena.
• Fotografija: i5 ali i7 iz osme generacije naprej, pomemben je tudi dober zaslon.
• Videoobdelava: i7 ali Ryzen 7 s šestimi jedri in vsaj 16 GB pomnilnika.
• Programiranje: i5 ali Ryzen 5 je dovolj, pomembna je količina pomnilnika in hiter SSD.
• Igre: odloča grafična kartica, procesor pa naj bo vsaj i5 ali Ryzen 5 novejše generacije.

Če se prepoznate v več skupinah, izberite zahtevnejšo. Če pa opravljate le prvo, ne plačujte za procesor, ki ga ne boste izkoristili.

Ozko grlo, ki pogosto ni procesor

V praksi so počasni računalniki najpogosteje počasni zaradi trdega diska, premalo pomnilnika ali programov, ki se nalagajo ob zagonu. Zamenjava diska s SSD-jem in nadgradnja pomnilnika pogosto naredita več kot zamenjava procesorja, ki ga pri prenosniku tako ni mogoče zamenjati.

Kaj preveriti pred nakupom

• Ali ima naprava SSD ali trdi disk.
• Koliko pomnilnika je vgrajeno in ali ga je mogoče nadgraditi.
• Koliko jeder in niti ima procesor ter katere generacije je.
• Ali procesor spada med podprte za Windows 11.
• Kako se naprava obnaša pri več odprtih programih hkrati.

Zakaj je starejši i7 lahko slabši od novejšega i5

Procesor i7 sedme generacije z dvema jedroma in štirimi nitmi je danes šibkejši od i5 desete generacije s štirimi jedri. Prvi ima višjo oznako, a starejšo zasnovo, višjo porabo in slabšo grafiko. Pri nakupu rabljene naprave je zato treba pogledati točen model procesorja, ne le oznake i5 ali i7.

Pomembna je tudi integrirana grafika. Pri Intelovih procesorjih je grafika napredovala skozi generacije, zato novejši i5 pogosto poganja zunanje zaslone bolje kot starejši i7. To je pomembno, če priklopite dva monitorja.

Primerjava po občutku

Za lažjo predstavo si predstavljajte tri naprave. Prva ima i5 osme generacije, 8 GB pomnilnika in trdi disk: pri brskanju je uporabna, pri nalaganju programa pa počasna. Druga ima i5 osme generacije, 16 GB pomnilnika in SSD: deluje hitro in tekoče. Tretja ima i7 sedme generacije, 8 GB pomnilnika in SSD: pri posameznem opravilu je hitra, a pri več programih hkrati zaostaja zaradi pomnilnika.

Razlika med drugo in tretjo napravo je bistveno večja, kot bi sklepali po oznakah. Zato pri nakupu rabljenega prenosnika vedno pogledajte celotno sliko in ne le prve vrstice oglasa.

Kdaj zmogljivejši procesor ni smiseln

Zmogljivejši procesor ni smiseln, če opravljate le pisarniško delo. Pri pisanju dokumentov, e-pošti in brskanju razlike med i5 in i7 ne boste opazili, plačali pa boste več in dobili napravo z glasnejšim hlajenjem ter krajšo baterijo.

Prav tako ni smiseln, če je preostala oprema šibka. Zmogljiv procesor s počasnim diskom in 8 GB pomnilnika bo v praksi počasnejši od skromnejšega procesorja s hitrim SSD-jem in 16 GB pomnilnika. Denar je bolje porazdeliti.

In ni smiseln, če naprave ne boste uporabljali dolgo. Če prenosnik potrebujete za leto ali dve, je cenejša naprava z dobrim diskom in dovolj pomnilnika razumnejša od dragega modela z vrhunskim procesorjem. Če potrebujete nasvet pri izbiri, se lahko obrnete na servis PIARA, kjer vam pomagajo oceniti, kaj je za vaše delo res potrebno.

Pogosta vprašanja

Je i5 dovolj za vsakodnevno delo?

Da, če je iz osme generacije ali novejše. Za brskalnik, e-pošto, dokumente in videoklice je povsem dovolj. Razlika do i7 se pokaže šele pri zahtevnejših opravilih, kot sta videoobdelava in 3D delo.

Koliko jeder potrebujem?

Za pisarniško delo sta dovolj dve jedri s štirimi nitmi, udobje pa prineseta štiri jedra. Za videoobdelavo in podobna opravila je smiselnih šest ali več jeder. Več jeder od tega v vsakodnevni rabi ne prinese veliko.

Kaj pomeni oznaka U pri procesorju?

Oznaka U pomeni nizko porabo, običajno 15 vatov. Tak procesor je namenjen tankim prenosnikom z dolgo baterijo. Pri kratkih opravilih je hiter, pri dolgotrajni obremenitvi pa zniža hitrost, da se ne pregereje.

Ali je pomembnejši procesor ali SSD?

Za občutek hitrosti v vsakodnevni rabi je pogosto pomembnejši SSD. Zamenjava trdega diska s SSD-jem naredi večjo razliko kot prehod z i5 na i7. Najbolje je imeti oboje v razumnem razmerju.

Procesor je pomemben, a ni edino merilo. Poglejte generacijo, število jeder in oznako porabe, nato pa preverite še disk, pomnilnik in podprtost sistema. Če tako izberete, boste za svoj denar dobili napravo, ki bo hitra tam, kjer hitrost res potrebujete, in ne bo plačana za moč, ki je nikoli ne boste uporabili.