Disk je poln, sistem se zažene po minuti in pol, ob vsakem večjem posodabljanju pa se pojavi opozorilo o premalo prostora. Rešitev je nov disk, a ob tem se postavi vprašanje, ki večino ljudi ustavi: ali je treba vse namestiti znova — Windows, programe, nastavitve, licencne ključe, e-pošto — ali je mogoče obstoječi sistem preprosto »preseliti« na novi disk. Odgovor je, da je to v večini primerov mogoče in da postopek, ki se mu reče kloniranje, v povprečju traja 20 do 60 minut, namesto celotnega popoldneva. Ima pa nekaj korakov, ki jih ni pametno preskočiti, in eno past, ki ljudi stane podatkov.

V tem članku so konkretni koraki, realni časi, cene diskov in orodij v evrih ter seznam napak, zaradi katerih kloniranje spodleti. Posebej opozarjamo na razliko med »kloniranjem« in »varnostno kopijo«, ker ju ljudje pogosto zamenjujejo — in ravno ta zamenjava je najdražja napaka v celotnem postopku.
Kaj kloniranje pomeni in v čem se razlikuje od čiste namestitve
Kloniranje je postopek, pri katerem orodje prebere vsebino izvornega diska — particijsko tabelo, zagonske datoteke, sistemske datoteke, nameščene programe in osebne podatke — in jo v enakem vrstnem redu zapiše na ciljni disk. Na koncu je ciljni disk logična kopija izvornega: ko ga vstavite v računalnik, se sistem zažene, kot da se ni nič spremenilo.
Kaj ostane in kaj se prenese naprej
Po kloniranju ostanejo nedotaknjeni: nameščeni programi in njihove nastavitve, namizje z vsemi ikonami, shranjena gesla v brskalniku, profili e-pošte, tiskalniki, omrežne povezave, uporabniški računi in aktivacija sistema. Prav zato je kloniranje privlačno: ni treba iskati licencnih ključev po predalih, ni treba znova nastavljati Outlooka in ni treba ponovno nameščati dvajsetih programov.
Kar se pri kloniranju ne zgodi: sistem ne bo »hitrejši« sam po sebi, če je bil počasen zaradi zamašenega zagonskega okolja. Prav tako se ne bodo izbrisali ostanki stare opreme, ki so moteči. Če je torej glavni razlog za nov disk počasnost, ki izvira iz sistema (in ne iz diska), bo kloniranje to počasnost preneslo naprej.
Primerjava: kloniranje proti čisti namestitvi
| Kazalnik | Kloniranje | Čista namestitev |
| Porabljen čas | 20 do 60 minut + zamenjava diska | 3 do 6 ur (s programi in nastavitvami) |
| Programi in licence | ostanejo | treba jih je znova namestiti |
| Osebni podatki | ostanejo na disku | treba jih je prenesti posebej |
| Ostanki prejšnjih težav | ostanejo | odstranjeni |
| Hitrost po posegu | odvisna od novega diska | najboljša možna |
| Tveganje izgube podatkov | nizko, če je izvorni disk zdrav | srednje (napaka pri prenosu) |
| Potrebno znanje | osnovno | srednje do višje |
Praktično pravilo: če je sistem stabilen in le prostora zmanjkuje, klonirajte. Če se sistem obnaša čudno, se seseda, ima sledove virusov ali ste ga podedovali od prejšnjega lastnika, je čista namestitev boljša izbira, tudi če vzame več časa.
Kdaj je kloniranje smiselno in kdaj ne
Kloniranje je smiselno v teh primerih: prehod s klasičnega trdega diska na SSD (najpogostejši razlog), premik s 500 GB na 1 TB, prehod z 2,5-palčnega SATA na hitrejši NVMe, prenos sistema s starega diska, preden ta odpove, in nadgradnja prenosnika, pri katerem je treba ohraniti poslovno okolje z nastavitvami programa, ki ga ni več mogoče namestiti.
Kloniranje ni prava izbira, kadar: izvorni disk že kaže strojne napake (klikanje, slabi sektorji), sistem vsebuje nerazrešene napake ali okužbe, prehajate na popolnoma drugačen stroj (npr. z Intel na AMD z novo matično ploščo), ali kadar želite čim bolj čisto namestitev. V prvem primeru je kloniranje celo nevarno — vsaka napaka med branjem lahko uniči kopijo in hkrati obremeni umirajoči disk. Takrat najprej naredite sliko (image) zdravega dela in šele nato razmišljajte o novem disku.
Kaj potrebujete in kaj preverite pred začetkom
Seznam je kratek in poceni: novi disk, kabel za priklop (SATA in napajanje, če gre za namizni računalnik; USB-SATA ohišje ali USB-NVMe ohišje, če gre za prenosnik, 15 do 35 €), orodje za kloniranje in — najpomembneje — varnostna kopija obstoječih podatkov. Zadnja točka se sliši odveč, a ni: postopek kloniranja piše na novi disk in bere z izvornega, pri tem pa lahko uporabnik v trenutku nepazljivosti izbere napačen ciljni disk. Brez varnostne kopije je takšna napaka nepopravljiva.
Preverite zdravje starega diska
Pred kloniranjem preverite stanje izvornega diska. V Windowsih to naredite tako, da v ukazni vrstici zaženete wmic diskdrive get model,status ali prenesete brezplačni CrystalDiskInfo, ki prikaže atribut SMART in stanje oceni kot »Dobro«, »Previdno« ali »Slabo«. Če je ocena »Previdno« ali »Slabo«, kloniranje ni prvi korak — najprej poskrbite za podatke, nato za disk.
Katero orodje izbrati
| Orodje | Cena | Za koga |
| Macrium Reflect Free (različica Home) | brezplačno za domačo rabo | Vmesnik v slovenščini ni na voljo, a je preprost; klonira tudi med delovanjem sistema |
| Clonezilla | brezplačno | Izkušenejše uporabnike; zažene se z USB-ja, brez namestitve |
| Acronis True Image | okoli 50 do 70 € na leto | Kdor želi podporo in redne varnostne kopije po kloniranju |
| Veeam Agent Free | brezplačno za domačo rabo | Slike celotnega sistema in obnovitev na drug stroj |
| Dd (Linux) | brezplačno | Tehnične uporabnike; surovo kopiranje sektorjev |
| Strojna naprava za kloniranje | 30 do 60 € | Kdor ne želi uporabljati računalnika; priklopi se oba diska |
Za večino bralcev je najboljša kombinacija brezplačno programsko orodje, ki klonira med delovanjem sistema, in zunanje USB ohišje za ciljni disk. Pri prenosnikih je to še posebej priročno, saj novega diska ni treba vgraditi pred kloniranjem.

Priprava novega diska
Novi disk mora biti fizično priklopljen, preden se kloniranje začne. Pri namiznem računalniku ga priklopite na prost SATA priključek in na napajanje, pri prenosniku pa v zunanje USB ohišje. V obeh primerih ga nato poiščite v orodju za upravljanje diskov (v ukazni vrstici diskmgmt.msc).
Pomembno: še ne ustvarjajte particij ali diska ne formatirajte v celoti. Orodje za kloniranje bo videlo neinicializiran disk in nanj zapisalo particijsko strukturo. Če disk predhodno formatirate, ni nič narobe, a ni potrebno. Pozor: nikoli ne inicializirajte novega diska kot MBR, če ima izvorni disk particijsko tabelo GPT — s tem bi kloniranje spremenilo v zapleteno preoblikovanje.
Kaj če je novi disk manjši
Kloniranje na manjši disk je mogoče, a le pod pogojem, da je zasedenega prostora manj, kot je velikost novega diska. Če imate 1 TB disk, zasedenega pa 300 GB, bo kloniranje na 500 GB SSD delovalo, orodje pa bo particijo ustrezno skrčilo. Če je zasedenega prostora 450 GB in kupljen disk 480 GB, bo postopek padel — priporočamo vsaj 10 do 15 odstotkov rezerve. Rešitev v takšnem primeru: pred kloniranjem premaknite velike mape (arhiv fotografij, filmi, stari projekti) na zunanji disk in šele nato klonirajte.
Postopek kloniranja korak za korakom
Postopek je pri vseh programskih orodjih podoben; spodnji koraki opisujejo tipičen potek.
- Naredite varnostno kopijo pomembnih map. Ne celega sistema — vsaj dokumente, fotografije in mapo z licence. Kopirajte jih na zunanji disk ali v oblak. Ta korak traja 10 do 30 minut in je edina zares učinkovita zaščita.
- Namestite in zaženite orodje za kloniranje z administratorskimi pravicami. Zaprite vse odprte programe; kloniranje med delovanjem sistema deluje, a vsak odprt program pomeni datoteke, ki jih orodje težje prebere.
- Izberite »Clone this disk« oziroma »Kloniraj disk«. Izvorni disk preverite dvakrat: v seznamu so pogosto vidni tudi zunanji diski in USB ključki. Zamenjava izvornega in ciljnega diska je napaka, ki jo odpravi le varnostna kopija.
- Izberite ciljni disk. Preverite, da je prikazana pravilna kapaciteta in model. Orodje bo opozorilo, da bodo vsi podatki na ciljnem disku izbrisani — to je pričakovano in normalno.
- Preglejte razporeditev particij. Orodje običajno predlaga, da ohranite vse particije. Če imate na koncu diska particijo za obnovitev, ki je ne potrebujete, jo lahko izpustite, a največkrat je bolje vse pustiti, kot je.
- Zaženite postopek. Napredek je viden v odstotkih. Računalnika med kloniranjem ne uporabljajte za nič zahtevnejšega; prenosnika ne premikajte, če je ciljni disk priklopljen prek kabla.
- Počakajte na potrditev uspeha. Orodje bo izpisalo povzetek. Če se pojavi kakršna koli napaka, postopek ponovite z drugim orodjem — ne nadaljujte z zamenjavo diska.
- Izklopite računalnik in zamenjajte disk (ali preverite zagon iz zunanjega ohišja, če želite test pred posegom).
Čas kloniranja je odvisen od količine podatkov in hitrosti diskov. Za 300 GB podatkov z SSD na SSD prek USB 3.0 pričakujte 25 do 45 minut; s klasičnega trdega diska na SSD 40 do 90 minut; prek USB 2.0 pa lahko tudi tri ure. Hitrost pisanja je pogosto ozko grlo, ne branja.
Zamenjava diska in prvi zagon
Ko je kloniranje končano, prenosnik ali namizni računalnik izklopite iz napajanja, odstranite baterijo, če je odstranljiva, in zamenjajte disk. Pri namiznem računalniku preprosto zamenjate SATA in napajalni kabel, pri prenosniku pa po potrebi odstranite servisni pokrov ali celotno dno (več v članku o zamenjavi diska na prenosniku).
Ob prvem zagonu se sistem zažene z novega diska. Windows bo prvič morda nekoliko počasnejši, ker posodablja gonilnike, v ozadju pa teče indeksiranje. To je normalno in mine v 10 do 30 minutah. Preverite, da je v »Ta računalnik« prikazana nova kapaciteta in da je sistemska particija označena kot zagonska.
Kaj storiti, če sistem ne zažene
Najpogostejši vzrok je zagonski zapis, ki ni bil prenesen pravilno. V tem primeru:
zaženite računalnik z namestitvenega USB-ja Windows in izberite »Popravi računalnik« → »Odpravljanje težav« → »Ukazna vrstica«, nato pa po vrsti zaženite ukaze bootrec /fixmbr, bootrec /fixboot in bootrec /rebuildbcd. Če to ne pomaga: preverite v BIOS-u, ali je novi disk prvi v vrstnem redu zagona in ali je način SATA nastavljen enako kot prej (AHCI proti RAID). Napaka v BIOS-u je najpogostejši vzrok, da se sistem po zamenjavi diska ne zažene, čeprav je kloniranje uspelo.
Kaj preveriti po kloniranju in pogoste težave
Prvih petnajst minut po zagonu porabite za preverjanje, ne za delo. V praksi se izkaže, da je ta nadzor vreden več kot celoten postopek.
- Zmogljivost: zaženite preizkus branja in pisanja (CrystalDiskMark). Nov SSD naj bi dosegal 400 do 550 MB/s pri SATA in 1.500 do 3.500 MB/s pri NVMe. Če so številke večkrat nižje, nekaj ni v redu z vmesnikom ali nastavitvami.
- Zdravje: v CrystalDiskInfo preverite, da novi disk označen kot »Dobro«.
- Prostor: preverite, koliko prostora je dejansko zasedenega. Če se je sistem »povečal« za nekaj gigabajtov, je morda ostala mapa s starimi začasnimi datotekami.
- Programi: zaženite tri do pet programov, ki jih uporabljate najpogosteje, in preverite, da se zaganjajo brez iskanja poti.
- Aktivacija: v nastavitvah preverite, da je sistem aktiviran. Pri menjavi diska aktivacija običajno ostane veljavna, ker se strojna oprema računalnika ni spremenila.
- Varnostna kopija: takoj po uspešnem kloniranju naredite še sliko novega sistema, da imate izhodišče za obnovitev.
Težave, na katere naletite
»Vaš disk je premajhen« — zasedenega prostora je več od kapacitete novega diska. Rešitev: premaknite podatke na zunanji disk in poskusite znova.
Sistem se zažene, a se po nekaj sekundah znova zažene — najpogosteje težava z gonilnikom za shrambo ali z načinom SATA v BIOS-u. Preverite nastavitev AHCI in po potrebi posodobite gonilnike.
Particija z Windowsi je, a se ne zažene — zagonski zapis. Pomaga bootrec iz namestitvenega medija.
Novi disk se v sistemu ne vidi — disk ni inicializiran ali nima črke. Odprite diskmgmt.msc in mu dodelite črko.
Kaj s starim diskom
Starega diska ne zavrzite takoj. Priporočamo, da ga en mesec hranite kot rezervo — če se na novem disku kaj zalomi, je to najhitrejša pot nazaj. Ko ste prepričani, da je vse v redu, ga lahko uporabite kot zunanji disk (ohišje za 2,5-palčni disk stane 10 do 25 €) ali pa ga pred prodajo ali odlaganjem temeljito izbrišete. Oblikovanje ni dovolj: podatke je treba prepisati. Brezplačna orodja, kot je DBAN ali cipher /w:C: v ukazni vrstici, to opravijo. Za diske z občutljivimi podatki je najvarnejša fizična uničitev plošč.

Kdaj kloniranje ni prava izbira
Pošteno povedano: obstajajo primeri, ko je kloniranje slabša izbira od čiste namestitve in ko vam bo vsak serviser svetoval drugače. Če ste računalnik kupili rabljen in ne veste, kaj je na njem, je čista namestitev varnejša — odpravite morebitne ostanke prejšnjega lastnika in vse skupaj traja dlje, a zanesljiveje. Če sistem že leta ni bil posodobljen in ima kopico ostankov, bo kloniranje preneslo tudi te. Če prehajate na stroj z drugačno matično ploščo in procesorjem, bo Windows po kloniranju sicer morda zagnal, a z napačnimi gonilniki in občasnimi napakami — v takšnem primeru je bolje namestiti sveže. In če je edini cilj »hitrejši sistem«, preverite najprej, ali nimate polnega diska, preveč programov v zagonskem seznamu ali premalo pomnilnika. Nakup diska, ki ne odpravi pravega vzroka, je zapravljen denar.
Če potrebujete pomoč pri izbiri diska ali pri samem postopku, se lahko obrnete na ekipo PIARA, ki se ukvarja s servisom rabljenih in obnovljenih računalnikov.
Pogosta vprašanja
Ali mora biti novi disk popolnoma enako velik?
Ne. Novi disk je lahko večji ali manjši, pomembno je le, da je na voljo dovolj prostora za zasedene podatke. Če je novi disk manjši, mora biti zasedenega prostora vsaj 10 do 15 odstotkov manj od njegove kapacitete, sicer orodje postopka ne more dokončati.
Koliko časa traja kloniranje diska?
Običajno med 20 in 60 minutami. Za 300 GB podatkov z SSD na SSD prek USB 3.0 pričakujte 25 do 45 minut, s klasičnega trdega diska na SSD 40 do 90 minut, prek starejšega USB 2.0 pa tudi do treh ur. Čas je odvisen predvsem od hitrosti pisanja na ciljni disk.
Ali kloniranje vpliva na veljavnost licence sistema?
V večini primerov ne. Licenca Windows je vezana na strojno opremo, zlasti na matično ploščo, ki je pri menjavi diska ne spreminjate. Če se po kloniranju pojavi zahteva po aktivaciji, jo običajno reši samodejna aktivacija prek spleta, v skrajnem primeru pa telefonska aktivacija ali aktivacija prek računa Microsoft.
Kaj je bolje, kloniranje ali čista namestitev?
Kloniranje je boljše, kadar je sistem stabilen, želite prihraniti čas in obdržati programe in nastavitve. Čista namestitev je boljša, kadar ima sistem dolgotrajne težave, je bil podedovan od prejšnjega lastnika ali ste prešli na popolnoma drugačno strojno opremo.
Ali potrebujem varnostno kopijo, če kloniram?
Da, vsekakor. Kloniranje ni varnostna kopija, ampak selitev. Če med postopkom izberete napačen ciljni disk ali če izvorni disk odpove med branjem, boste brez predhodne kopije izgubili podatke. Kopirajte vsaj dokumente, fotografije in mapo z licencami — to je 10 do 30 minut dela.
Ali lahko kloniram samo sistemsko particijo?
Lahko, a priporočamo kloniranje celotnega diska, ker so na njem pogosto skrite particije za zagon in obnovitev, brez katerih se sistem ne zažene. Če klonirate le particijo C, boste po vsej verjetnosti morali zagonski zapis popravljati ročno.
Kje dobim orodje za kloniranje in koliko stane?
Za domačo rabo je dovolj brezplačno orodje, kot sta Macrium Reflect Free ali Clonezilla. Plačljive različice (Acronis, Paragon) stanejo 40 do 80 € in prinašajo podporo ter redne varnostne kopije. Če ne želite uporabljati računalnika, lahko uporabite strojno napravo za kloniranje za 30 do 60 €.
Ali lahko po kloniranju uporabljam oba diska hkrati?
Da, a previdno. Če sta v računalniku dva diska z enako particijsko strukturo in enakimi identifikatorji, lahko Windows zmede črke pogonov ali poskusi zagnati napačnega. Najvarneje je, da stari disk po menjavi nekaj časa hranite izklopljen kot rezervo, nato pa ga preoblikujete in uporabite kot dodaten prostor — v tem primeru ne bo več viden kot sistemski disk.
Kloniranje diska je eden tistih posegov, ki delujejo odlično, če so narejeni po vrsti — in slabo, če se preskoči varnostna kopija. Postopek sam po sebi ni zahteven, zahteva pa mirno roko pri izbiri izvornega in ciljnega diska. Če se odločate med kloniranjem in čisto namestitvijo, pa tudi o tem, kateri disk sploh kupiti, se lahko obrnete na ekipo PIARA.

