i5 proti i7 pri rabljenih računalnikih: generacije, cene in kaj res šteje

V oglasih za rabljene računalnike se skoraj vedno pojavi isti par: naprava s procesorjem i5 in naprava s procesorjem i7, običajno za 50 do 150 evrov razlike. Zdrav razum pravi, da je i7 boljši in da se torej izplača doplačati. V resnici je odgovor odvisen od dveh stvari, ki ju v oglasu pogosto ni: iz katere generacije procesorja prihajata oba modela in za kaj računalnik sploh potrebujete.

V tem članku boste našli konkretne primere procesorjev, približne rezultate v merilnih programih, tipična doplačila v evrih in jasno merilo, kdaj je i7 smiselna naložba in kdaj denar raje namenite pomnilniku, pogonu ali boljšemu zaslonu.

Kaj oznaki i5 in i7 sploh pomenita

Oznaki izvirata iz Intelove ponudbe in pomenita raven zmogljivosti znotraj posamezne generacije. i3 je osnovna raven, i5 srednja, i7 višja in i9 najvišja. Ključno je, da te oznake veljajo le znotraj iste generacije – i5 iz novejše generacije je pogosto hitrejši od i7 iz starejše, ker ima več jeder, novejšo arhitekturo in boljšo podporo novim funkcijam.

Kako preberem oznako procesorja

Pri Intelu je oznaka sestavljena iz več delov. Vzemi primer i5-8250U: »i5« je raven, »8« je generacija (osma), »250« je model znotraj generacije, »U« pa pomeni razred porabe. Pri i7-7600U je generacija sedma, torej je ta čip eno generacijo starejši od prvega primera – in to je pogosto pomembnejše od razlike med i5 in i7.

Razredi porabe povedo več, kot večina kupcev pričakuje

Črka na koncu oznake določa, koliko toplote procesor sme proizvesti in s tem, koliko moči lahko sploh razvije:

• U (15 W) – običajen prenosniški procesor. Prevladuje pri poslovnih prenosnikih.
• Y (4,5 do 7 W) – varčna različica za zelo tanke naprave. Počasnejša, a z daljšo avtonomijo.
• H (45 W) – zmogljivejši prenosniški procesor v večjih ali igralnih prenosnikih.
• Brez črke ali s K (65 do 125 W) – namizni procesor. Tu razlika med i5 in i7 resnično šteje, saj hlajenje ni tako omejeno.

Zato lahko isti čip v enem prenosniku deluje bistveno hitreje kot v drugem. Če ohišje toplote ne odvaja dovolj, se frekvenca po nekaj minutah obremenitve zniža – temu rečemo dušenje ali thermal throttling. Takrat se zmogljivost i7 pogosto spusti na raven i5 ali celo pod njo.

Generacija je pomembnejša od številke

Najbolj znan primer so prenosniki. V sedmi in osmi generaciji so bili prenosniški i7 pogosto dvojedrni s štirimi nitmi, kasnejši i5 pa so postali štirijedrni z osmimi nitmi. Tak i5 v večnitnem delu prekaša starejši i7, saj ima dvakrat več jeder in boljšo arhitekturo.

Procesor	Leto	Jedra/niti	Poraba	Cinebench R23 (približno, večnitno)	Za kaj zadošča
i5-8250U	2017	4/8	15 W	2.500 do 3.000	pisarna, študij, brskanje, videoklici
i7-7600U	2016	2/4	15 W	1.700 do 2.000	pisarna in brskanje, šibkejši pri več opravilih
i5-10210U	2019	4/8	15 W	2.800 do 3.400	pisarna, študij, lažja obdelava fotografij
i7-8550U	2017	4/8	15 W	2.800 do 3.500	več opravil hkrati, lažje urejanje videa
i7-8750H	2018	6/12	45 W	5.500 do 6.500	videoobdelava, 3D, razvoj, igre
i5-10400	2020	6/12	65 W	6.000 do 7.000	namizno delo, igre, lažja videoobdelava

Vrednosti v tabeli so približne in se med posameznimi napravami razlikujejo za 10 do 25 %, predvsem zaradi hlajenja in nastavitev porabe. Že iz njih pa je jasno, da je primerjava med »i5« in »i7« brez letnice in razreda porabe nesmiselna.

Kdaj i7 resnično prinese razliko

i7 se izkaže pri opravilih, ki znajo izkoristiti več jeder hkrati ali ki dolgo časa obremenjujejo procesor. Med takšna opravila sodijo obdelava videa, izvoz fotografij v večjih serijah, prevajanje in kodiranje, delo z virtualnimi stroji, poganjanje lokalnih strežnikov in razvojnih okolij ter zahtevnejše igre v kombinaciji z ustrezno grafično kartico.

Razlika je opazna tudi pri velikem številu hkratnih opravil. Če imate odprtih več zahtevnejših programov, nekaj deset zavihkov brskalnika, videoklic in hkrati teče posodobitev sistema, bo več jeder in niti pomenilo bolj gladko delo. Praktičen primer: izvoz desetminutnega posnetka v ločljivosti 1080p traja na štirijedrnem procesorju približno 3 do 5 minut, na starejšem dvojedrnem pa 8 do 12 minut.

Kje razlika ni opazna

Pri opravilih, ki uporabljajo eno ali dve jedri, na primer pri odpiranju dokumentov, brskanju po spletu, pisanju in predstavitvah, bosta i5 in i7 iz iste generacije delovala skoraj enako. V teh primerih o občutku hitrosti odločata predvsem pomnilnik in pogon, ne procesor. Prav zato je računalnik z i5, 16 GB pomnilnika in pomnilniškim pogonom pri običajni rabi prijetnejši od naprave z i7, 8 GB pomnilnika in vrtljivim diskom.

Kdaj je i5 pametnejša izbira

Za pisarniško delo, šolo, elektronsko pošto, brskanje, videoklice, predstavitve in preglednice je sodoben i5 povsem dovolj. Razlika v ceni je pri rabljeni napravi lahko precejšnja, ta denar pa je pogosto bolje vložiti v pomnilnik, pomnilniški pogon ali boljši zaslon.

Pri prenosnikih velja še dodatek. Močnejši procesor v tankem ohišju pogosto pomeni več toplote, glasnejši ventilator in krajšo življenjsko dobo baterije. Avtonomija se pri enaki bateriji lahko skrajša za 15 do 30 %, hrup ventilatorja pa je pri videoklicu lahko moteč. Če napravo uporabljate predvsem za pisanje in brskanje, boste od varčnejšega procesorja imeli več koristi.

Kaj poleg procesorja odloča o zmogljivosti

• Količina pomnilnika. 8 GB je danes najnižja meja, 16 GB udobno. Premalo pomnilnika povzroči zatikaje ne glede na procesor.
• Vrsta pogona. Pomnilniški pogon je pri občutku hitrosti pomembnejši od razlike med i5 in i7. Zamenjava vrtljivega diska s pomnilniškim skrajša zagon sistema s 60 na 15 sekund.
• Hlajenje in nastavitev porabe. Isti procesor je lahko v enem prenosniku bistveno hitrejši kot v drugem.
• Grafična kartica. Pri igrah, obdelavi videa in 3D-programih je pogosto ozko grlo prav ona, ne procesor.
• Zdravje baterije pri prenosniku. Izrabljena baterija je lahko večji strošek kot razlika v ceni med modeloma.
• Kakovost zaslona. Mat zaslon z ločljivostjo 1920 × 1080 je pri vsakodnevnem delu pomembnejši od dodatnih jeder.

Kaj pa procesorji AMD

Pri rabljenih računalnikih najdete tudi naprave s procesorji AMD, ki so v zadnjih letih močno napredovali. Njihova oznaka Ryzen 3, 5, 7 in 9 ustreza podobni logiki kot pri Intelu: višja številka pomeni zmogljivejšo raven znotraj generacije. Tudi tu velja, da je generacija pomembnejša od številke – Ryzen 5 3500U iz leta 2019 je v večnitnem delu pogosto blizu Ryzen 7 3700U, razlika med njima pa je majhna.

V praksi so sodobni AMD-jevi procesorji pogosto zelo ugodni glede na zmogljivost, zato jih pri nakupu rabljene naprave ne gre prezreti. Pomembno je le, da je hladilni sistem ustrezen in da naprava ni bila predmet slabih posegov.

Kako se odločiti v trgovini

Preden se odločite, si zapišite, kaj boste na računalniku počeli, in šele nato primerjajte cene.

1. Zapišite tri programe, ki jih boste uporabljali največ. Pisanje dokumentov in brskanje zahtevata malo, urejanje videa in 3D-modeliranje veliko.
2. Preverite generacijo obeh procesorjev. Prva številka za vezajem vam pove, kateri je novejši. Če je i5 dve generaciji novejši, je pogosto boljša izbira.
3. Preverite število jeder in niti. Štiri jedra z osmimi nitmi so danes minimum za resno delo, šest jeder s štirinajstimi nitmi pa udobje.
4. Preverite količino in nadgradljivost pomnilnika. Če je 8 GB in pomnilnik ni nadgradljiv, je to resna omejitev.
5. Preverite vrsto pogona. Pomnilniški pogon naj bo samoumeven – vrtljivi disk v letu 2024 ni več primeren za sistemski pogon.
6. Šele nato primerjajte ceno. Doplačilo za i7 je smiselno le, če so prve štiri točke urejene.

Kdaj i7 ni prava izbira

i7 ni smiselna izbira, kadar bi zaradi njega morali privarčevati pri pomnilniku, pogonu ali kakovosti naprave. Poceni prenosnik z i7, a z 8 GB pomnilnika, vrtljivim diskom in slabim zaslonom bo v vsakodnevni rabi slabši od skromnejšega, a uravnoteženega modela.

Prav tako ni smiselna izbira, če je oznaka i7 stara. Zastarel i7 iz davnih generacij lahko danes pomeni počasnejše delovanje od sodobnega i3, poleg tega pa morda ne bo prejel posodobitev za novejši operacijski sistem. Takrat plačujete za ime in ne za zmogljivost.

In če vam je pomembna tihota ali dolga avtonomija, je močnejši procesor lahko celo slabša izbira. V tankem prenosniku i7 pogosteje vklopi ventilator in hitreje prazni baterijo. Če napravo uporabljate predvsem za pisanje in brskanje, boste od šibkejšega, varčnejšega procesorja imeli več koristi.

Kako ugotovim, kateri procesor je res v napravi

Oznaka v oglasu je lahko nenatančna ali celo napačna – pogosto zato, ker prodajalec ne razlikuje med generacijami. Zato je koristno, da si procesor ogledate sami. Postopek je hiter in ne zahteva posebnega znanja.

Trije načini, ki delujejo brez nameščanja programov

1. Upravitelj opravil. Z desno tipko kliknite na vrstico z nalogami, izberite Upravitelj opravil in odprite zavihek Delovanje. Zgoraj desno je zapisana oznaka procesorja, pod njo pa število jeder in niti ter trenutna hitrost. Če piše »4 jedra« in »8 logičnih procesorjev«, gre za štirijedrni procesor s hipernitenjem.
2. Informacije o sistemu. V iskalniku vpišite »informacije o sistemu« ali zaženite ukaz msinfo32. V vrstici Procesor boste videli celotno oznako, na primer »Intel Core i5-8250U CPU @ 1.60GHz«. Prav ta zapis potrebujete za primerjavo.
3. Ukazna vrstica. Ukaz wmic cpu get name, numberofcores, numberoflogicalprocessors izpiše ime, število jeder in število niti v treh stolpcih.

Kaj preveriti, ko imate oznako

Ko poznate točno oznako, jo vpišite v brezplačno bazo rezultatov, kot je Cinebench R23 ali PassMark. Tam boste videli približno oceno za eno- in večnitno delo ter jo lahko primerjate z drugim kandidatom. V praksi to pomeni, da v petih minutah ugotovite, ali je starejši i7 res hitrejši od novejšega i5 pri delu, ki ga opravljate.

Uporabno je tudi preverjanje pod obremenitvijo. Zaženite zahtevnejše opravilo in v Upravitelju opravil opazujte frekvenco. Če ta po nekaj minutah pade z 3,4 GHz na 1,5 GHz, hlajenje ne dohaja procesorja in njegova papirnata zmogljivost v praksi ni dosegljiva.

Koliko je doplačilo v praksi vredno

Namesto splošnega pravila je koristnejša tabela s konkretnimi primeri. Vrednosti so približne in veljajo za rabljene naprave v dobrem stanju.

Kaj počnete	Ali se doplačilo za i7 izplača	Kam raje vložite denar
Pisanje dokumentov, brskanje, e-pošta	Ne	16 GB pomnilnika in pomnilniški pogon
Videoklici in spletni seminarji	Ne	boljša kamera in mikrofon, mirnejši ventilator
Preglednice z velikimi podatkovnimi nabori	Delno	več pomnilnika, hitrejši pogon
Fotografija in urejanje v RAW	Delno	boljši zaslon in več pomnilnika
Izrez in izvoz videa v 1080p	Da	6 jeder ali več, ločena grafična kartica
Izvoz videa v 4K	Da, a zmogljivejši razred	namizni računalnik z močnejšim hlajenjem
Programiranje, virtualni stroji, Docker	Da	32 GB pomnilnika je pogosto pomembnejše

Iz tabele sledi preprosto pravilo: če vaše delo ni v spodnji polovici seznama, je doplačilo za i7 najverjetneje zapravljen denar. Vložek v pomnilnik in pogon se pri vsakodnevni rabi obrestuje hitreje in ga opazite takoj.

Pogosta vprašanja

Ali je i7 vedno hitrejši od i5?

Ne. Znotraj iste generacije je i7 praviloma zmogljivejši, med različnimi generacijami pa to ne drži. Novejši i5 je pogosto hitrejši od starejšega i7, ker ima več jeder, boljšo arhitekturo in boljše hlajenje. Zato pred primerjavo vedno preverite generacijo.

Koliko naj doplačam za i7 pri rabljenem računalniku?

Univerzalnega odgovora ni, smiselno merilo pa je vrednost, ki jo od močnejšega procesorja dobite. Če opravila, ki jih izvajate, izkoriščajo več jeder, je doplačilo 50 do 150 € smiselno. Če računalnik uporabljate za pisanje in brskanje, je bolje, da denar namenite pomnilniku, pogonu ali boljšemu zaslonu.

Je za študenta dovolj i5?

V večini primerov da. Za pisanje seminarskih nalog, brskanje, videoklice in delo s preglednicami je sodoben i5 povsem zadosten. Pomembneje je, da ima naprava vsaj 16 GB pomnilnika, pomnilniški pogon in delujočo baterijo. Izjema so smeri, ki zahtevajo 3D-modeliranje ali obdelavo videa.

Ali je pri prenosniku i7 vedno boljši izbor?

Ne vedno. V tankem prenosniku močnejši procesor pogosto pomeni več toplote in hrupa, njegova zmogljivost pa je omejena s hlajenjem. Če potrebujete prenosno napravo z dolgo avtonomijo in tihim delovanjem, je varčnejši procesor pogosto prijetnejša izbira.

Koliko jeder danes sploh potrebujem?

Za pisarno in brskanje zadoščata dve jedri s štirimi nitmi, udobno pa so štiri jedra z osmimi nitmi. Za obdelavo videa, razvoj programske opreme in virtualne stroje je smiselnih šest ali več jeder. Osem jeder je danes smiselno le, če opravila res izkoriščajo toliko vzporednega dela.

Ali se splača kupiti rabljen prenosnik z i7 iz leta 2016?

Pogosto ne. Takratni prenosniški i7 so bili večinoma dvojedrni s štirimi nitmi, zato jim sodobnejši štirijedrni i5 pogosto ne zaostaja, včasih pa ga celo prekaša. Pomembnejše je, ali naprava izpolnjuje pogoje za sodoben operacijski sistem in ali ima dovolj pomnilnika.

Ali Intelova oznaka i9 pomeni najboljše?

Pomeni najvišjo raven znotraj generacije, ne pa nujno najboljše izbire za vas. V tankem prenosniku i9 pogosto naleti na omejitve hlajenja in se obnaša podobno kot i7. Pri nakupu rabljene naprave je bolj pomembno, kako je procesor hlajen in koliko pomnilnika je ob njem.

Odločitev med i5 in i7 pri rabljenem računalniku torej ni vprašanje prestiža, ampak vprašanje namena. Naprava naj bo uravnotežena: ustrezen procesor, dovolj pomnilnika, hiter pogon in zdravo hlajenje. Če vam prodajalec zna povedati, za kakšno delo je konkretna naprava primerna, in če se to ujema z vašim delom, je izbira prava – ne glede na to, kaj piše za oznako. Pregledane rabljene računalnike s podatkom o generaciji procesorja najdete pri PIARA, za nasvet pri nadgradnji ali preverjanju stanja pa se lahko obrnete na PIARA servis.