Vodniki po korakih
Prenos podatkov s starega na nov računalnik brez izgub: načrt in hitrosti
Okt
Nov računalnik je prijetna sprememba, dokler ne pomislite na vse tisto, kar je ostalo na starem: fotografije s počitnic, davčni obračuni za zadnjih deset let, e-pošta z gesli za spletne storitve, seznam stikov in nastavitve brskalnika. Prenos podatkov s starega na nov računalnik ni zahtevna operacija, a je eden tistih postopkov, kjer se napake pokažejo šele čez mesec dni — ko odprete mapo in ugotovite, da manjka natanko tisto, kar ste potrebovali. V tem članku je načrt, ki ga je mogoče izpeljati v enem popoldnevu, s konkretnimi hitrostmi prenosa, cenami medijev in kontrolnim seznamom, s katerim preverite, da nič ni ostalo na stari napravi.
Pomembno na začetku: prenos podatkov ni isto kot varnostna kopija. Če podatke samo prestavite na nov računalnik, imate še vedno eno samo kopijo. Zato v načrtu nastopata oba koraka — najprej kopija, nato prenos.
Načrt pred prenosom: tri vprašanja
Koliko podatkov sploh imate
Prvi korak je meritev, ne kopiranje. V Windowsih odprite »Ta računalnik«, kliknite na disk C z desno tipko in izberite »Lastnosti« — videli boste zaseden prostor. Nato poglejte še velikost svoje uporabniške mape: običajno je v C:\Users\vaše_ime in vsebuje mape Dokumenti, Slike, Prenosi, Namizje in Videoposnetki. Povprečen domači uporabnik ima 80 do 300 GB podatkov, družina s posnetki iz telefona in videi tudi 500 GB ali več.
Za orientacijo: 1.000 fotografij s telefona zavzame približno 3 do 5 GB, ena ura videa v polni ločljivosti 2 do 4 GB, mapa z dokumenti za deset let dela pa redko presega 5 GB. Če ugotovite, da imate 600 GB podatkov, prenos prek oblaka ne bo praktičen in boste potrebovali zunanji disk.
Vrstni red korakov, ki ga priporočamo — vsak naslednji korak se začne šele, ko je prejšnji končan:
- Izmerite količino podatkov in ugotovite, koliko jih je v resnici pomembnih.
- Naredite varnostno kopijo na zunanji disk, preden se dotaknete česarkoli drugega.
- Zapišite seznam programov in poiščite licenčne ključe.
- Prenesite podatke na novi računalnik (zunanji disk, omrežje ali oblak).
- Preverite, da nič ne manjka — primerjajte število datotek in odprite najpomembnejše.
- Šele nato izbrišite podatke s starega računalnika in jih varno uničite, če napravo odtujujete.
Kaj prenesti in kaj namestiti na novo
Prenesti je treba podatke, ne programov. Nameščeni programi se ne prenesejo s preprostim kopiranjem map, ker so v sistem vpisani v register, imajo knjižnice in storitve. Namesto tega zabeležite, katere programe uporabljate, in jih na novem računalniku namestite znova — večina jih je danes brezplačnih ali pa jih je mogoče znova prenesti z licenčnim ključem, ki ga imate shranjenega v e-pošti.
Seznam, na katerega ljudje najpogosteje pozabijo:
- Zaznamki in gesla brskalnika. Če uporabljate račun Google ali Microsoft, se sinhronizirajo samodejno; če ne, jih izvozite v datoteko. Brez tega boste za vsako spletno stran znova iskali geslo.
- E-pošta, koledar in stiki. Pri programih, ki delujejo prek IMAP (Gmail, Outlook.com, večina ponudnikov), se pošta znova prenese sama — dovolj je, da vnesete geslo. Pri starejših lokalnih predalih (POP3) boste morali prenesti mapo z datotekami programa.
- Licenčni ključi in potrdila. Shranite jih v ločeno mapo z jasnim imenom. Fotografirajte tudi nalepke z licencami na ohišju, preden staro napravo odnesete.
- Nastavitve specifičnih programov. Računovodski programi, programi za risanje, igre s shranjenimi pozicijami — vsak ima svojo mapo z nastavitvami ali profile.
- Predloge in samodejno shranjeni dokumenti. Mapi, kot sta Predloge po meri in Samodejno obnovitev, se radi spregledata.
- Digitalna potrdila in ključi za bančne programe ali e-upravo. Brez njih bo treba pri ponudniku pridobiti nove.
Kam shraniti vmesno kopijo
Preden se lotite prenosa, naredite kopijo. Vmesna kopija je tisto, kar vam reši dan, če med prenosom pride do napake ali če se izkaže, da na novem računalniku manjka mapa, za katero niste vedeli, da obstaja. Najbolj zanesljiva izbira je zunanji trdi disk: 1 TB stane 45 do 70 €, 2 TB pa 65 do 100 €. Za manjše količine (do 128 GB) zadostuje USB ključek za 12 do 25 €, a je počasnejši in manj zanesljiv za dolgotrajno uporabo.
Ključno pravilo: kopija naj bo na ločenem mediju, ki ga po končanem postopku shranite na drugo mesto. Če kopijo pustite priklopljeno na novi računalnik, je to le še ena mapa na istem stroju.
Načini prenosa in kdaj kateri ustreza
Zunanji disk ali ključek
Najbolj preprosta in najbolj zanesljiva pot. Podatke prekopirate na zunanji disk, nato pa z njega na novi računalnik. Hitrost je odvisna od vmesnika: USB 3.0 dosega 80 do 150 MB/s, USB 3.1 in USB-C 200 do 400 MB/s. To pomeni, da 200 GB podatkov prenesete v 25 do 45 minutah. Slabost je, da postopek zahteva dvakratno kopiranje in da je treba medij kupiti.
Domače omrežje
Če sta oba računalnika priklopljena na isto omrežje, lahko podatke prenesete neposredno. Žična povezava prek usmerjevalnika doseže 100 do 110 MB/s (gigabitno omrežje), prek Wi-Fi pa realno 10 do 40 MB/s, odvisno od razdalje in motenj. Za 200 GB podatkov to pomeni 30 do 60 minut po kablu ali 1,5 do 5 ur po zraku. Prednost je, da ne potrebujete dodatnega medija; slabost je, da morata biti oba računalnika vklopljena ves čas, vsaka prekinitev povezave pa pomeni ponovno vzpostavljanje.
Oblak
Sinhronizirane storitve (OneDrive, Google Drive, Dropbox) so priročne, a počasne. Običajna hitrost prenosa pri domačem optičnem priključku je 20 do 100 MB/s navzdol in 5 do 20 MB/s navzgor — navzgor je vedno počasnejša smer. Za 200 GB podatkov je to 3 do 12 ur nalaganja. Brezplačni prostor je omejen (OneDrive 5 GB, Google Drive 15 GB, iCloud 5 GB), razširitev na 100 GB pri Googlu stane okoli 2 € na mesec, 1 TB pri Microsoftu okoli 7 € na mesec, pri Dropboxu okoli 10 €. Oblak je smiseln za dokumente in fotografije, ne pa za velike količine podatkov.
Neposreden kabel med računalnikoma
Če imata računalnika omrežna priključka, ju lahko povežete neposredno z običajnim omrežnim kablom (sodobni vmesniki samodejno prekrižajo parice) in dosežete 100 do 110 MB/s brez usmerjevalnika. To je najhitrejša pot brez nakupa zunanjega diska, a zahteva malo več znanja pri nastavitvi naslovov IP. Za prenos 100 GB potrebujete 15 do 20 minut.
| Način | Hitrost | Strošek | Najbolj ustreza za |
| USB ključek | 20 do 80 MB/s | 12 do 25 € | Do 64 GB podatkov |
| Zunanji trdi disk (USB 3.0) | 80 do 150 MB/s | 45 do 100 € | 100 GB do 2 TB podatkov |
| Zunanji SSD (USB-C) | 300 do 900 MB/s | 90 do 180 € | Velike količine in pogost prenos |
| Domače omrežje (kabel) | 100 do 110 MB/s | 0 do 15 € | Prenos brez dodatnega medija |
| Domače omrežje (Wi-Fi) | 10 do 40 MB/s | 0 € | Manjše količine, do 50 GB |
| Oblak | 5 do 20 MB/s navzgor | 0 do 10 € na mesec | Dokumenti, fotografije, sinhronizacija |
Kaj se pri prenosu najpogosteje pozabi
Brskalnik, zaznamki in shranjena gesla
Brskalnik je danes najpomembnejše orodje na računalniku, zaznamki in gesla pa so skriti na mestu, ki ga večina ljudi nikoli ne odpre. Če uporabljate Chrome, Edge ali Firefox z računom, se podatki sinhronizirajo samodejno — dovolj je, da se na novem računalniku prijavite z istim računom. Če računa ne uporabljate, izvozite zaznamke v datoteko HTML (Nastavitve → Zaznamki → Izvozi) in shranite še datoteko z gesli, če jo brskalnik ponuja. Priporočamo, da prehod na nov računalnik izkoristite za uvedbo upravitelja gesel — več o tem v članku o varnih geslih in prijavi.
E-pošta, koledar in stiki
Če uporabljate Outlook ali Thunderbird s protokolom IMAP, je dovolj, da na novem računalniku znova vnesete podatke za prijavo in se pošta prenese sama z strežnika. Če uporabljate POP3, kjer se pošta prenese v računalnik in izbriše s strežnika, boste morali prenesti mapo s predali. Pri Outlooku je to datoteka PST, ki jo najdete v mapi uporabniškega profila. Ta datoteka je pogosto velika 5 do 30 GB in je eden najpomembnejših kosov prenosa — brez nje izgubite celotno zgodovino pošte.
Programi, licence in serijske številke
Programov ni mogoče preprosto prekopirati, ker so vpisani v register sistema. Izjema so redki prenosni programi, ki delujejo iz svoje mape (nekatera orodja za diagnostiko, manjši pripomočki). Za vse ostalo velja: zapišite seznam programov, poiščite licenčne ključe in jih shranite v ločeno mapo. Če ključev ne najdete, preverite e-pošto — iskanje po imenu programa in besedi »license« ali »račun« običajno pripelje do nakupnega potrdila. Pri nekaterih programih (Adobe, Microsoft 365) je dovolj, da se prijavite s svojim računom in licenca se prepozna samodejno.
Kako preveriti, da je prenos res uspel
Preverjanje ni odveč, ampak je bistveni del postopka. Najprej primerjajte število in velikost datotek v ključnih mapah. To lahko naredite ročno (desni klik na mapo → Lastnosti prikaže število datotek in skupno velikost) ali z brezplačnim orodjem, kot je FreeFileSync, ki naredi primerjavo dveh map in prikaže, katere datoteke manjkajo. Nato odprite tri do pet najpomembnejših datotek: eno fotografijo, en dokument, eno preglednico, en predal e-pošte. Če se odpirajo, je prenos najverjetneje uspel.
Dodaten preizkus, ki ga priporočamo: preverite, ali je na novem računalniku tudi vse, kar je bilo na starem v mapah, ki jih niste posebej omenili. Uporabite iskanje po datumu (v Raziskovalcu v iskalno polje vnesite datemodified:>2020-01-01), da prikažete datoteke, ki so bile nazadnje spremenjene v zadnjih letih, in preverite, da obstajajo tudi na novem stroju.
Šele ko je preverjanje opravljeno, izbrišite podatke s starega računalnika — in to storite pravilno. Oblikovanje diska ni dovolj; če napravo prodajate ali odnašate, podatke prepišite z orodjem ali z ukazom cipher /w:C:, ki trikrat prepiše prazen prostor na disku.
Kdaj je bolje poklicati servis
Servis je smiselno poklicati v teh primerih: stari računalnik se ne zažene in podatke je treba najprej rešiti z njega; disk klika ali javlja napake (vsak poskus branja lahko okvaro pospeši); gre za strežniške ali specializirane podatke v poslovnem okolju; ali gre za več kot 2 TB podatkov in želite postopek opraviti brez tveganja. Reševanje podatkov z nedelujočega diska v servisu stane 60 do 250 €, pri resnih okvarah (odprtje diska v čisti sobi) pa od 300 € navzgor. V primerjavi s tem je zunanji disk za 60 € poceni zavarovanje.
Kdaj prenos s starega računalnika ni prava izbira
Pošteno povedano: včasih je bolje začeti znova. Če ima stari računalnik okužbo, če ste ga podedovali in ne veste, kaj je na njem, ali če je poln ostankov iz desetletja nameščanja in odstranjevanja programov, bo prenos prenesel tudi težave. V takšnem primeru prenesite le dokumente, fotografije in mape z nastavitvami, vse ostalo pa namestite sveže. Prav tako ni smiselno prenašati starih programskih map, začasnih datotek, starih namestitvenih datotek in vsebine mape Downloads — ta je pogosto polna že nepomembnih prenosov, ki samo zapolnijo nov disk. Preverite jo, obdržite tisto, kar je pomembno, ostalo pa izpustite.
Pogosta vprašanja
Koliko časa traja prenos podatkov s starega na nov računalnik?
Za 100 GB podatkov potrebujete 15 do 30 minut na zunanjem disku prek USB 3.0, 45 do 60 minut po žičnem omrežju in 1 do 3 ure po Wi-Fi. Za 500 GB se časi ustrezno pomnožijo. Najhitrejša pot je zunanji SSD ali neposredna žična povezava med računalnikoma.
Ali lahko prenesem programe in jih preprosto prekopiram?
V večini primerov ne. Programi med namestitvijo vpišejo podatke v register sistema in ustvarijo knjižnice, ki jih preprosto kopiranje mape ne prenese. Izjema so redki prenosni programi, ki delujejo iz svoje mape. Za vse ostalo program na novem računalniku namestite znova in uporabite isti licenčni ključ.
Kaj naj naredim s starim računalnikom po prenosu?
Najprej preverite, da je vse pomembno res na novem stroju, in naredite varnostno kopijo. Nato podatke varno izbrišite (prepis prostora, ne le oblikovanje), preden napravo prodate ali odnesete. Stari računalnik lahko uporabite tudi kot rezervo, kot predvajalnik medijev ali kot drugi računalnik za otroke — v tem primeru ga pred uporabo obnovite s svežo namestitvijo sistema.
Ali je prenos prek oblaka varen?
Pri uveljavljenih ponudnikih (Google, Microsoft, Dropbox) je prenos šifriran in načeloma varen. Pomembno je, da uporabljate močno geslo in dvostopenjsko preverjanje ter da po prenosu preverite, s kom so datoteke deljene. Oblak ni primeren za zaupne poslovne dokumente, razen če imate sklenjeno ustrezno pogodbo o obdelavi podatkov.
Kaj pa, če stari računalnik sploh ne deluje?
Disk lahko vzamete iz njega in ga priklopite na nov računalnik prek USB ohišja (15 do 35 €). Če se disk bere, podatke prekopirate brez težav. Če se ne bere ali klika, sta potrebna strokovna pomoč in ustrezno orodje — v tem primeru ne poskušajte sami, ker lahko vsak poskus zmanjša možnost obnovitve.
Ali moram prenesti tudi sistemske datoteke?
Ne. Sistemske datoteke, gonilnike in nastavitve sistema prenese le kloniranje diska, ki pa je drugačen postopek in pomeni selitev celotnega sistema. Če želite na novem računalniku obdržati vse nastavitve in programe, razmislite o kloniranju; če želite čist sistem, prenesite le osebne podatke.
Ali je vredno kupiti program za prenos podatkov?
Za večino uporabnikov ne. Brezplačna orodja, kot sta FreeFileSync ali Robocopy (ki je del Windowsov), opravijo delo enako dobro kot plačljivi programi za 30 do 50 €. Plačljivi programi so smiselni, kadar želite samodejno in redno sinhronizacijo ali prehod s celotnim profilom uporabnika.
Prenos podatkov je opravilo, ki vzame eno popoldne — če je narejeno po vrsti. Največ težav povzroči prav preskočen korak: ljudje prenesejo mape, ki jih poznajo, in pozabijo na tisto, kar je skrito (gesla, licence, e-poštne predale). Če se odločate, kako poskrbeti za varnostno kopijo po prenosu ali katero rabljeno napravo izbrati kot novo, se lahko obrnete na ekipo PIARA.